Kako bi želela Slovenija porabiti denar, ki ga ima iz Bruslja na voljo za okrevanje po pandemiji novega koronavirusa, vlada predlaga v osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je potrdila v četrtek. Tak dokument morajo pripraviti vse države članice in ga poslati v potrditev na evropsko komisijo. Ko bo slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost usklajen z evropsko komisijo in ga bo ta potrdila, bo podlaga za koriščenje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje in odpornost (RRF).
Slovenija ima iz tega sklada na voljo 5,2 milijarde evrov. Od tega je 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak je septembra v spletni razpravi Gospodarsko okrevanje Evrope po pandemiji, ki jo je gostila pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji glede posojil dejal, da jih Slovenija lahko porabi ali pa tudi ne, saj bo to dodatni dolg države.
V Sloveniji nimamo širše slike, kaj hočemo z državo, in širše slike, v kaj vložiti denar, ki je na voljo.
Nasploh pa vidi problem v tem, da v Sloveniji nimamo širše slike, kaj hočemo z državo, in širše slike, v kaj vložiti denar, ki je na voljo. Dobro bi bilo, če bi imeli strategijo razvoja države. To ni problem sedanje vlade, saj Slovenija takšne strategije nima že od leta 2013. Jasno je, da zdaj na hitro nove ni mogoče narediti, ker se strateških dokumentov ne dela od danes na jutri. Bi pa morali imeti strateški okvir, osnovni razrez, v kaj bomo vlagali in kateri denar bomo porabili za kaj.
Koliko za reforme, koliko za projekte, koliko posojil
Na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) pojasnjujejo, da nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je potrdila vlada, izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle. V podporo reformam je predvidenih 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, za projekte pa je predvidenih 1,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 2,9 milijarde evrov posojil.
Prvo od petih področij, za katera namerava vlada porabiti omenjena sredstva, je trajnostni in zeleni prehod. Zanj predvideva 705 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 1,6 milijarde evrov posojil. Za podporno okolje za podjetja je predvidenih 191 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 828 milijonov evrov posojil. Tretje področje je digitalizacija (Digitalna Slovenija), zanj je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 205 milijonov evrov posojil. Za področje izobraževanja (na znanju temelječo družbo) namerava vlada nameniti 322 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 105 milijonov evrov posojil. Za področje turizma in kulture pa načrtuje 140 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 200 milijonov evrov posojil.
EU naslednje generacije
Voditelji držav članic so julija na zasedanju evropskega sveta sprejeli dogovor o novem večletnem proračunu EU za obdobje 2021–2027 v višini 1074 milijard evrov in o instrumentu za okrevanje "NextGenerationEU", v katerem je na voljo 750 milijard evrov. Ključni del tega instrumenta je sklad za okrevanje in odpornost (RRF) v katerem je na voljo 672,5 milijarde evrov. Slovenija ima iz instrumenta "NextGenerationEU" na voljo 5,7 milijarde evrov, od tega 5,2 milijarde evrov v skladu RFF. Sredstva iz tega sklada bo treba porabiti v prihodnjih dveh letih. Poleg sredstev v RFF ima Slovenija po pojasnilih SVRK v prihodnjih šestih letih na voljo še 312 milijonov evrov iz pobude za kohezijo React-EU, 129 milijonov evrov iz sklada za pravični prehod, in 68 milijonov evrov za razvoj podeželja.
Najprej pa pametna debirokratizacija
Trg dela, zdravstvo, dolgotrajna oskrba, fiskalni sistem in odprava administrativnih ovir pa je pet področij, kjer so predvidene reforme. Reforme, o katerih se že dolgo pogovarjamo, bo treba izvesti, sicer tega denarja ne bo, je septembra v spletni razpravi Gospodarsko okrevanje Evrope po pandemiji dejala državna sekretarka v SVRK Monika Kirbiš Rojs.
"Najprej potrebujemo pametno debirokratizacijo, če hočemo v tem sistemu preživeti. Vseh predpisov imamo trenutno več kot 55 tisoč. Tudi zaradi tega do sedaj v kratkem obdobju večjih projektov nismo izpeljali," je dejala. Hitrim spremembam zakonov ni naklonjena, bo pa treba določene ovire odpraviti. Če čakamo na spremembe prostorskih načrtov 8 let, projekta v dveh letih ni mogoče izpeljati.
Glede strategij je državna sekretarka povedala, da imamo vsaj 50 področnih strategij. "Vse, kar zdaj lahko naredimo, je, da jih posodobimo, tiste, ki niso nujno potrebne, pa odpravimo. Če bomo šli vse pisat na novo, bomo potrebovali še eno leto," je pojasnila. Pri pripravi načrta vlada po pojasnilih SVRK upošteva priporočila evropske komisije Sloveniji k nacionalnemu programu reform, poročilo o razvoju 2020 (urad Umar), ekonomski pregled za Slovenijo 2020 (OECD) in številne nacionalne strateške dokumente. Prav tako sledi smernicam za pripravo nacionalnih načrtov za okrevanje, ki jih je na države članice naslovila evropska komisija. Te smernice med drugim predvidevajo, da države članice zagotovijo vsaj 37 odstotkov ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 odstotkov digitalnih ciljev.
Neformalno usklajevanje vsebin RRF z evropsko komisijo že poteka, pravijo na SVRK. Osnutek načrta bo v prihodnjih mesecih predmet usklajevanj, v formalno potrditev pa ga bo vlada na evropsko komisijo posredovala do 20. decembra letos.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
