(ANALIZA) Primož Banovec: Poplava napak in zakasnela sanacija

Petkovo deževje je pokazalo, da so pri sanaciji po poplavah nujna strokovno izvedena dela. Marsikje, kjer se je škoda ponovila, so bila dela izvedena nestrokovno - struga preveč poglobljena, kar povzroči še večje spodjedanje vode, premajhna "sidra" in "pete" ter še mnogo tega, kar bi lahko bili opravili bolje, opažajo vodarji.

Tudi strokovna analiza avgustovskih poplav še ni bila narejena, so opozorili strokovnjaki vodarske stroke tudi na nedavnem kongresu. Ob impresivnem odzivu, razmeroma majhnem številu žrtev je bilo narejeno tudi kar nekaj napak, ki jih je treba analizirati in se iz njih kaj naučiti, pravi Primož Banovec, direktor inštituta za vodarstvo, ter: "Tudi analiza, ki jo je na to temo izvedla Skupnost občin Slovenije, je pokazala, da je sistem civilne zaščite deloval z mnogo pomanjkljivostmi. Seveda so se pripadniki sil zaščite in reševanja, profesionalni in tudi prostovoljni, res zelo izkazali, včasih tudi z angažmajem, ki je presegel meje njihove varnosti. A tu govorim o podpornih sistemih, sistemih odločanja, postopkih aktivacij, koordinaciji, odrejanju. Tako še sedaj ni denimo znano območje nesreče, ki se je zgodila avgusta 2023. Še skoraj tri mesece po nesreči nihče ne ve, kaj natančno je sploh območje nesreče. To je prva stvar, ki jo je treba v prvih urah, če ne, pa vsaj v prvih dneh, jasno opredeliti. Sicer lahko - karikiram - pride skoraj vsaka občina v Sloveniji z zahtevkom za povračilo poplavne škode. Civilna zaščita bi morala takoj na začetku objaviti vnaprej pripravljen cenik storitev, ki se izvajajo v času intervencije. Torej določiti - bagri delajo po tej ceni na uro, inženirji po tej, prevozi se obračunavajo tako, neupravičeni stroški so ti ..., ne pa, da se sedaj ugotavlja, da so razponi cen veliki, zaračunava se najemnina gasilskega doma občini, občina pa to obračunava državi. Te stvari je treba doreči vnaprej in bi morale biti pripravljene, kajti civilna zaščita se na nesreče resno pripravlja takrat, ko ni nesreč. Naslednji primer so predani gasilci, ki so v Mengšu nosili otroke iz vrtca. To je res zgled junaškega in uspešnega dela prostovoljnih gasilcev, hkrati pa tudi znak popolnoma neustreznega delovanja sistema. Otroci bi morali biti evakuirani najkasneje v trenutku, ko je prva kaplja vode prelila nasip na Pšati, skladno z načrtom odziva. Primerov, ko smo z uspešno improvizacijo rešili marsikaj, je veliko, ampak kje je tu celoten sistem načrtovanja, spremljanja stanja, odrejanja, nadzora ..."

Politiki prenašajo odgovornost na stroko

Intervencija je obdobje, ko se odvrača nastanek še večjih škod in so ogrožena človeška življenja, čas intervencij ni namenjen iskanju stalnih rešitev, pravi hidrologinja dr. Lidija Globevnik. Vodotoki so bili tako poškodovani in ranjeni, da se fiksnih rešitev ne sme delati v času intervencij. In šele sanacija je obdobje, ko se iščejo rešitve tudi za zmanjševanje poplavnih škod, ne pa tudi popolna odprava poplav. V zakonodaji je jasno določeno, kdaj se začne sanacija: "Čeprav sanacija sama po sebi pomeni povrnitev v prvotno stanje, mi pa sedaj izvajamo obnovo. Kajti bolje je, da prvotnega stanja sploh ne iščemo, ker je bilo slabo in neprimerno."

Kar se tiče sanacije, se sedaj začenja zagon, kakršnega še nikoli nismo videli, pa pravi Banovec: "Pogovarjal sem se z nemškimi kolegi. Pravijo, da so po poplavah pred dvema letoma še v polnem zagonu in tudi oni ugotavljajo, da so tekom procesa naredili kar kakšno napako. Torej se cel sistem tudi pri nas sedaj šele uči. In to je nujno sedaj odkrito povedati – celoten sistem se uči. Žal ni bil ustrezno pripravljen na to, ne na odziv ne na sanacijo. In sedaj se vsi ti mehanizmi za obnovo vzpostavljajo iz praznine, ničesar ni. Skladno z osnovnim konceptom civilne zaščite, ki je zgrajena okoli cikla obvladovanja nesreč, se sistem načrtovanja, preko operativnega odziva, zvezno preliva v sanacijo in obnovo po nesreči, ob upoštevanju potreb po boljši ponovni izgradnji po nesreči. Torej, potrebno je močno jedro, ki povezuje vse te korake in pristojnosti različnih vladnih resorjev v njih. Zaradi različnih razlogov, recimo tudi zaradi umeščanja strokovno tehničnih delavcev v nižje razrede kot uradnikov v državni upravi, skorajda nimamo več strokovno tehničnih delavcev, ampak same uradnike. To se že nekaj časa pozna pri informatikih, po poplavah pa se je pokazalo, da je tako tudi v drugih, predvsem inženirskih poklicih. Zaposlovanje izkušenih strokovnjakov, ki so potrebni v državnih strukturah, je tako skorajda nemogoč izziv. To in drugi elementi - politično kadrovanje, odsotnost ciljnih rotacij, nezmožnosti odpuščanja, turbulentne spremembe v vodenju institucij in drugo - so privedli do stanja, ko so te strukture zelo neoperativne. Veliko je izobraženih, a vedno manj ljudi z znanji in izkušnjami. So še, ampak imam občutek, da tudi ti že obupujejo."

Še več, Globevnikova opozarja tudi, da politika pri nas odgovornost prevečkrat vali na stroko: "Politika in mesta so sedaj odločevalci in izjava predsednika vlade Roberta Goloba, da oni kot politiki implementirajo odločitve stroke, kaže, da popolnoma narobe razumejo svojo pozicijo in svoj mandat. Stroka ni odločevalsko telo. Stroka analizira, presoja in daje mnenja, ocenjuje prednosti in pomanjkljivosti variant, ocenjuje stroške - odloči pa politika, vlada, pristojni organi, ki imajo mandat za strateške odločitve. Podobno je nedavno zatrdila Alenka Bratušek - ampak oni so tam za to, da sprejemajo odločitve. Lahko smo v procesu iskanja skupnih rešitev, na koncu pa odločijo oni."

"Marjan Pipenbaher ne vodi obnove"

Ampak svet za vode in svet za obnovo delujeta. In del tega so tudi vodarji. "To so prostovoljna posvetovalna telesa. Ministrstvo je zaprosilo za smernice, kako pristopiti, kako nadaljevati obnovo, mi smo jih podali, te usmeritve se sedaj bolj ali manj izvajajo. Mi to delamo brezplačno, ko smo vprašani, svetujemo, se trudimo, ampak razumevanje naše vloge je pogosto napačno. Ne moremo mi voditi obnove, tudi inženir s takšnimi izkušnjami, kot je Marjan Pipenbaher, ne vodi obnove, saj medtem ni prenehal graditi mostov. Lahko le dajemo priporočila. Svet za obnovo torej ni operativno telo. Sedaj je verjetno najbolj izpostavljena Služba vlade za obnovo po poplavah, še posebno ob operativni odsotnosti ministra za naravne vire in prostor in obeh njegovih državnih sekretarjev. Operativnost, povezana z upravljanjem voda, izhaja najbolj iz tega ministrstva in njegovih organov v sestavi," opozori Banovec.

Zanimiv kazalec nekoordiniranega ravnanja so Braslovče. Napoved selitve prebivalcev je škodljiva in verjetno tudi protizakonita, meni Banovec: "Župan ne sme preseliti nikogar, niti ne bi smel dajati takih izjav, saj je to strašenje že tako vznemirjenih ljudi. Smo pravna država, vsaka takšna izjava bi morala biti podprta tudi s pravnim podukom. K sreči še nimamo zakona o selitvi ljudi na podlagi odločitve župana. To bi verjetno bila država, v kateri ne bi želel živeti."

Ampak sedaj je že očitno, da bo nekaj domov treba preseliti. "Ni čisto očitno," odgovarja Banovec. "Sem inženir in ne maram hitrih in prenagljenih odločitev, odločitve morajo biti predmet razmisleka in optimizacije. Zagotovo pa to ne izhaja iz medijsko razglašene trditve, da boš preselil 150 hiš. Tudi v naši zakonodaji je jasna zahteva po optimizaciji pred sprejemanjem kakršnekoli investicijske odločitve."