Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile volitve jutri, pri čemer so upoštevali samo trenutne parlamentarne in neparlamentarne stranke, ki so dobile vsaj odstotek glasov na zadnjih volitvah, bi največ glasov dobila SDS, in sicer 18,5 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot januarja. Sledila bi SD z 9,1 odstotka podpore. Zanjo bi volilo 3,3 odstotne točke manj vprašanih kot januarja, kar je največji padec na lestvici v primerjavi s prejšnjim mesecem.
Za SDS in SD bi pristale Levica z osmimi odstotki (1,2 odstotni točki več), LMŠ s šestimi odstotki (dvig za pol odstotne točke), NSi s 4,5 odstotka (0,1 odstotne točke manj) in SAB s 3,1 odstotka (0,8 odstotne točke manj).
Od trenutnih parlamentarnih strank se v parlament ne bi uspelo uvrstiti SNS (1,5 odstotka), DeSUS (1,4 odstotka) in Konkretno (nekdanja SMC), ki bi prejela odstotek podpore. Med neparlamentarnimi strankami bi največ podpore prejela Piratska stranka (1,9 odstotka), sledili bi Zeleni (1,8 odstotka), Dobra država (1,3 odstotka) in SLS (1,2 odstotka).
Med vprašanimi jih 17,8 odstotka še ne ve, katero stranki bi podprli, kar je 1,4 odstotne točke manj kot januarja.
Dobra petina bi volila Gibanje Svoboda
Poleg obstoječih strank pa bodo na prihajajočih parlamentarnih volitvah sodelovale tudi nove stranke. Ob upoštevanju tudi teh bi med strankami največjo podporo prejelo Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Obkrožila bi jo dobra petina anketirancev (20,2 odstotka), kar je 6,8 odstotnih točk več kot januarja.
Sledila bi SDS s 15 odstotki podpore (tri odstotne točke več kot januarja), Levica s sedmimi odstotki (dvig za 2,6 odstotne točke), SD s 6,6 odstotka (0,4 odstotne točke več), LMŠ s 5,2 odstotka (1,2 odstotne točke več), NSi bi volilo 4,9 odstotka anketirancev (1,5 odstotne točke več), Našo deželo pa 4,2 odstotka vprašanih (padec za 1,5 odstotne točke).
Sledile bi še SAB (3,2 odstotka), SNS (2,5 odstotka), Povežimo Slovenijo, v kateri bodo skupaj nastopile Konkretno, SLS, Zeleni Slovenije, NLS in Novi socialdemokrati (2,3 odstotka), Piratska stranka (2,1 odstotka), LIDE (1,4 odstotka), Dobra država (1,3 odstotka) in DeSUS (0,5 odstotka). Med vprašanimi 11,2 odstotka še ne ve, koga bi volili.
Več kot polovica vprašanih (51 odstotkov) delo vlade ocenjuje kot negativno oziroma zelo negativno, 23,7 odstotka vprašanih ga ocenjuje s srednjo oceno. Pozitivno oziroma zelo pozitivno pa delo vlade ocenjuje 23,5 odstotka anketiranih.
Golob izrinil Pahorja
Na lestvici ocene dela politikov je Golob s prvega mesta izrinil predsednika republike Boruta Pahorja, na tretjem mestu je predsednik DZ Igor Zorčič. Sledijo jim predsednica SD Tanja Fajon, podpredsednik Konkretno Alojz Kovšca, nekdanji predsednik Dobre države Bojan Dobovšek, predsednik NSi Matej Tonin, predsednik LMŠ Marjan Šarec, koordinator Levice Luka Mesec, predsednica SAB Alenka Bratušek, predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec in predsednik SDS Janez Janša.
Mediana je raziskavo izvedla med 31. januarjem in 3. februarjem na vzorcu 1030 anketiranih.
