Druga predvolilna anketa, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, v primerjavo s prvo bistvenih premikov ne prinaša, sploh za novince in tiste, ki se združujejo, ne. Volilne raziskave, ki jih bomo objavljali redno in kontinuirano na dva tedna do aprilskih volitev, se izvajajo tako, da merilci javnega mnenja anketirancem ponudijo nabor strank. Gre torej za neke vrste simulacijo volilne situacije, ko ima volivec pred seboj volilni listič s seznamom strank, ki tekmujejo. V primerjavi z anketo izpred 14 dni se vrstni red strank ni spremenil, izraziteje se je okrepila le SDS Janeza Janše (za tri odstotke), okrepilo pa se je tudi Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki ostaja trdno na drugem mestu z rahlim zaostankom za SDS. Z nekoliko slabšim izidom na tretjem mestu ostaja SD Tanje Fajon.
Po prvih treh stopničkah si sledijo Levica Luke Mesca (z nekoliko boljšim izidom), NSi Mateja Tonina (ki je ponovila zadnji izid) ter LMŠ Marjana Šarca in SAB Alenke Bratušek, obe stranki sta še naprej resni kandidatki za vstop v državni zbor. Takšna trenutna razporeditev (pred)volilne moči strank še naprej nakazuje, da bi se z desne v DZ uvrstili le dve stranki, levi sredini, če ji prištejemo še Golobovo gibanje, pa se še naprej obeta konkretna parlamentarna večina. Največja stranka pa so še tisti, ki ne vedo ali ne povedo, za koga bodo volili. Tokrat jih je skoraj 29 odstotkov.
Kaj pa ostali?
"Druge stranke", torej tiste, ki po naši raziskavi (za zdaj) še ne kažejo prebojnega potenciala ali da bi se zavihtele na odstotke, ki bi jih približali veliki dvorani državnega zbora, skupaj obvladujejo okoli devet odstotkov glasov. Druščina je silno pisana in sega na vse politične pole. Med njimi lista Povežimo Slovenijo (SLS, Konkretno, Zeleni, Nova ljudska stranka) z 2,6-odstotno podporo nekoliko odstopa od ostalih v tej skupini. Nekaj skromnega potenciala kažeta še Naša dežela Aleksandre Pivec (1,9) in LIDE Igorja Zorčiča (1,8), ostali pa so obtičali pri odstotku ali še manj. Desus Ljuba Jasniča pri enem, globoko pod odstotkom pa so Pirati Rolanda Benjamina Vaz Ferreira, Vesna Uroša Macerla in Urše Zgojznik, Dobra država Bojana Dobovška in SNS Zmaga Jelinčiča, slednji je pristal pri 0,2 odstotka.
Druga anketa torej kaže, da bi po grobem seštevku leva sredina obvladovala približno 40 odstotkov glasov, desni dvojček nekaj več kot 23, seveda ob upoštevanju velikega bazena neopredeljenih volivcev. Je pa druga raziskava potrdila, da je Golob dokončno postal politična in volilna realnost, kar ne bo povzročalo težav le prvi na lestvici, SDS, pač pa tudi opozicijski koaliciji KUL. Raziskava izpred 14 dni je sicer pokazala, da je Golob z vstopom v volilno bitko precej oslabil koalicijo KUL, hkrati pa jo tudi precej okrepil. Sliši se nenavadno, a zadnja projekcija razdelitve poslanskih sedežev je pokazala, da je z Golobovim vstopom to število s 50 (od 90) poslanskih mest naraslo na kar 58. Z manjšinskima poslancema bi obvladovali kar 60 poslanskih mest. Po takratni grobi oceni je Golob največ poslancev "speljal" opoziciji, nekaj pa tudi poziciji.
Za zdaj tudi kaže, da novim SDS-ovim satelitskim strankam in povezavam (Povežimo Slovenijo, Naša dežela) še ni uspel tisti korak, ki bi jih približal resnim volilnim igralcem, taktiziranje in nova stranka pa se, kot kaže, ni izšla niti Zorčiču. Največjo ceno kooperacije s SDS pa več kot očitno plačujeta Desus in SNS.
Rekordno?
Še naprej pa se na aprilskih volitvah obeta rekordna volilna udeležba. Čeprav se ti odstotki po navadi na dan volitev ne prelijejo v resnično volilno udeležbo, pa kar 63 odstotkov anketirancev sporoča, da se bo volitev "zagotovo udeležila", še 15 pa, da "verjetno". Povečal se je tudi odstotek tistih, ki pravijo, da se bodo volitev "morda udeležili" (z 2 na zdajšnjih 10 odstotkov). Se pa je precej zmanjšal odstotek tistih, ki se volitev "zagotovo" ali pa "verjetno" ne bi udeležili. Takih je skupaj le še 7 odstotkov, pred štirinajstimi dnevi jih je bilo 18. Visoke številke, krepko čez 70 odstotkov, so pričakovane, če upoštevamo splošno nezadovoljstvo z vlado, ki jo vodi SDS.
O raziskavi
Volitve 2022. Z računalniškega seznama so poklicali 9471 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3481 jih ni bilo dosegljivih, 3511 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1429 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Uporaba rezulatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
