SDS bi po najnovejši raziskavi med strankami, ki so napovedale udeležbo na državnozborskih volitvah, prejela 18,3 odstotka glasov, kar je 3,3 odstotne točke več kot februarja in je tako v primerjavi s prejšnjim merjenjem s prvega mesta izrinila Gibanje Svoboda. To bi prejelo 18 odstotkov oziroma 2,2 odstotni točki manj kot februarja.
Na tretje mesto bi se s 7,7 odstotka uvrstila SD, zabeležila je 1,1 odstotne točke višjo podporo kot prejšnjič. Sledile bi LMŠ s 5,7 odstotka (0,5 odstotne točke več), Levica s 5,6 odstotka (1,4 odstotne točke manj), NSi s 5,5 odstotka (0,6 odstotne točke več) in SAB s štirimi odstotki (0,8 odstotne točke več).
Brez uvrstitve v parlament bi po merjenju Mediane ostale Resni.ca (2,5 odstotka), Vesna (2,3 odstotka), Naša dežela (2,2 odstotka), ki je v prejšnjem merjenju prejela dve odstotni točki več, Povežimo Slovenijo (dva odstotka), SNS (1,7 odstotka), Piratska stranka (en odstotek), DeSUS (0,9 odstotka) in Dobra država (0,4 odstotka).
V primerjavi s prejšnjim merjenjem se je opazno izboljšala ocena dela vlade
Med vprašanimi primerljiv odstotek anketirancev v primerjavi s prejšnjim merjenjem še vedno ne ve, koga bi volilo (11,8 odstotka). Nobene od naštetih strank ne bi volilo 6,1 odstotka vprašanih, 1,2 odstotka pa bi volilo katero drugo stranko.
V primerjavi s prejšnjim merjenjem se je opazno izboljšala ocena dela vlade. Negativno oziroma zelo negativno njeno delo ocenjuje 45,7 odstotka vprašanih, kar je 5,3 odstotne točke manj kot februarja. S srednjo oceno ga ocenjuje 23,7 odstotka vprašanih (enako kot prejšnji mesec). Pozitivno oziroma zelo pozitivno pa delo vlade ocenjuje 29,1 odstotka vprašanih (5,6 odstotne točke več).
Na prvem mestu lestvice ocene dela politikov ostaja predsednik republike Borut Pahor, še vedno mu sledi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Na tretjem mestu je pristal predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, sledijo še predsednik NSi Matej Tonin, predsednica SD Tanja Fajon, predsednik državnega zbora Igor Zorčič, predsednik LMŠ Marjan Šarec, predsednik Vesne Uroš Macerl in predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec.
V tokratni raziskavi so anketirance spraševali tudi, katerim spremembam, ki bi vplivale na vsakdanje življenje, so naklonjeni. Med odgovori so bili najbolj naklonjeni dobrim odnosom s sosednjimi državami (95,6 odstotka), ukinitvi pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), ki ji je naklonjenih 73 odstotkov vprašanih, ter vladni pomoči zaradi dviga cen energentov (70,1 odstotka).
Sledijo še vladni predlog o zmanjšanju plačila dohodnine in posledičnim povišanju neto plače (63,4 odstotka), stavka zdravstvenih delavcev (41 odstotkov) in stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (37,5 odstotka). Najmanj naklonjeni so povišanju plač sodnikov (zgolj 15,5 odstotka).
Mediana je raziskavo na vzorcu 1031 ljudi izvedla med 28. februarjem in 3. marcem.
