Zaporedje napačnih in prepoznih odločitev: Zakaj je spodletelo Igorju Zorčiču

Da v LIDE ne bodo nastopili na aprilskih parlamentarnih volitvah, je postalo jasno potem, ko so dokončno padli v vodo pogovori o oblikovanju skupne kandidatne liste z Desusom in ostanki nekoč mogočne LDS. Predsednik LIDE Igor Zorčič sicer vztraja, da ustanovitev stranke ni bila napaka, s prstom pa kaže na druge stranke, ki se po njegovih besedah niso sposobne povezovati. A na političnem prizorišču je mogoče slišati, da je Zorčič za nastalo situacijo kriv izključno sam. Več naših sogovornikov izpostavlja zlasti njegov oportunizem, preračunljivost in neodločenost. Vrstijo se ocene, da je "igral na vse strani", nato pa je, "zaslepljen od razmišljanja o lastni veličini" oziroma "politične višinske bolezni", padel na "zrelostnem izpitu" in se "ustrelil v koleno". Čeprav na aktualnega predsednika državnega zbora letijo očitki, da je zaslužen tako za nastanek kot tudi za obstanek vlade Janeza Janše ob konstruktivni nezaupnici februarja lani, je imel Zorčič po izstopu iz koalicije in nekdanje SMC na mizi ponudbi SD in LMŠ, da okrepi njune vrste. Za to se ni odločil, po navedbah naših virov je takrat taktiziral.

V krogih blizu nepovezanih poslancev je bila namreč takrat aktualna tudi ideja o platformi za povezovanje liberalnega političnega pola. Na čelu slednje naj bi sebe videl Zorčič, in to ne glede na pričakovano politično vrnitev Roberta Goloba. "Precenil je svoj domet" in "poslušal je ljudi, ki jih ne bi bilo treba", Zorčičevo potezo, da ustanovi novo stranko, komentirajo nekateri poznavalci politične scene. V LIDE so si sicer prizadevali za sodelovanje z Golobovo stranko Gibanje Svoboda, po zaslugi katere bi si na volitvah verjetno zagotovili tudi preboj v državni zbor, a po nedavni Golobovi košarici Zorčiču so ti upi splahneli. Potem ko jih je na cedilu pustila še Dobra država, je Zorčiču ostal le še Desus, ki pa je zavrnil sodelovanje z LDS. Stranka LIDE se je v zadnjih dneh sicer znašla v primežu odhodov vidnih članov. Iz nje sta izstopila med drugim predsednik Atletske zveze Slovenije Roman Dobnikar, ki sodeluje z Golobovo stranko, in nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je bil eden od ustanovnih članov LIDE, Zorčič pa se medtem očitno že spogleduje z možnostjo kandidature na letošnjih predsedniških volitvah.

LIDE je zrasla iz breizhodnega položaja

Politolog in profesor na ljubljanski FDV Marinko Banjac poudarja, da se je LIDE znašla v nezavidljivem oziroma brezizhodnem položaju tudi zato, ker je zrasla iz brezizhodnega položaja. "Spomniti se namreč moramo, da gre za osebni projekt Igorja Zorčiča in peščico ljudi okoli njega. Zelo verjetno ga je zavedlo prepričanje, da uživa v javnosti nek ugled in da se bo to tudi avtomatsko prelilo v dobre rejtinge stranke. Toda politične kalkulacije so precej bolj komplekse, in če stranka želi, da je uspešna, mora imeti precej več kot le samovšečnost," pojasnjuje Banjac. V že tako razdrobljenem sredinskem in levosredinskem prostoru si morajo stranke, ki želijo igrati vidnejšo vlogo in pritegniti volivce, po njegovih besedah pridobiti večvrstno podporo, med drugim kapitala in medijev, poleg tega pa pripraviti tudi močno zaledje terena: "Tega pa LIDE nima, poleg tega se ji ni izšlo niti s kalkulacijami združevanja z drugimi strankami."

Z vidika medijske podpore je Zorčič po njegovi oceni zanimiv primer politika: "Glede na javnomnenjske poizvedbe je kar precej priljubljen politik, saj je v svoji retoriki večinoma nekonflikten, pomirjujoč, deluje precej preudarno. Vendar po drugi strani te iste značilnosti vodijo v neoprijemljivost, kar velik segment volivcev odvrača." Banjac ob tem doda, da je imel Zorčič pomembno vlogo pri konstituiranju aktualne Janševe vlade, česar da mu levo volilno telo ne bo zlepa oprostilo, med Zorčičevimi napakami, ki so odločilno prispevale k marginalnosti LIDE, pa našteje tudi (samo)všečnost ter premalo refleksije in razumevanja obnašanja volilnega telesa. "Če misli, da je za neuspeh stranke in morebitnega uspeha povezovanja z drugimi strankami krivo obotavljanje ali nepripravljenost povezovanja slednjih, je to točno posledica zaverovanosti vase," ocenjuje Banjac in še trdi, da so Zorčičeve priprave na morebitno kandidaturo za predsednika države skorajda zagotovo že v polnem teku.

Zaporedje napačnih in prepoznih odločitev

Raziskovalec javnega mnenja in direktor družbe Valicon Andraž Zorko meni, da je Zorčič morda v določenem trenutku napačno ocenil, da ima zaradi funkcije predsednik državnega zbora pred volitvami bistveno boljše izhodišče kot drugi kandidati: "Očitno je precenil moč in vpliv omenjenega položaja. Po drugi strani pa se je vsega, kar si je zamislil, lotil z zamudo. Prepozno je izstopil iz aktualne vladne koalicije, prepozno se je v državnem zboru začel obnašati v skladu z neko novo pozicijo, prepozno se je lotil ustanavljanja nove stranke in pogovorov o povezovanju. Na koncu so ga vsi prehiteli." Z Golobovo politično vrnitvijo so se namreč karte na političnem prizorišču premešale na novo, za LIDE pa je zmanjkalo prostora. "Izkazalo se je, da funkcija predsednika državnega zbora očitno nikomur ne pomeni toliko, da bi Zorčiča samo zaradi tega hoteli imeti v svojih vrstah," ocenjuje Zorko in dodaja, da je šlo pri Zorčiču za zaporedje napačnih in prepoznih odločitev.

Na vprašanje, ali o LIDE že lahko govorimo kot o propadlem in nasedlem političnem projektu, pa Zorko odgovarja, da Zorčičeva stranka, potem ko so propadli vsi pogovori o povezovanju in odločitvi, da ne gre na volitve, nima prave prihodnosti. "Na volitve ne gredo zato, ker nimajo dovolj kandidatov, da bi sami oblikovali kandidatno listo. Govoriti o lokalnih volitvah je nesmiselno, če nimajo dovolj kandidatov za državnozborske volitve, hkrati pa stranka nima nobenih lokalnih odborov," pravi Zorko.