Zakaj je dobro, da jo vnašamo s svoje življenje in kako le-ta vpliva nanj ter na družbo širše.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ.
O solidarnosti boste govorili na letošnjem Maratonu pozitivne psihologije. Zakaj je prav, da se posvečamo tej temi?
Živimo v obdobju, ko nas zunanji dražljaji, kot posameznike, postavljajo v središčno vlogo; ti si pomemben/a, realiziraj se, bodi to, kar si itd. Torej nagovarjajo naš jaz in nam poskušajo razložiti, da smo mi najpomembnejši subjekt samim sebi. V tej trditvi, če je ne razumemo v širšem kontekstu, se skriva velika past, ki ima lahko strahovite posledice za posameznika in za družbo.
Kakšne so te posledice?
Tisti, ki so dobesedno sprejeli filozofijo, da smo sami sebi najpomembnejši, brez dodatka, da, če nismo močno družbeno vpleti in povezani z drugimi ljudmi, razvijejo posledice kot so; anksioznosti, strahove, depresije, izgube smisla življenja, odsotnost notranjega zadovoljstva itd. Ta tema se mi je zdela izjemno zanimiva, ker sem želel, da pokažemo drugo stran našega lastnega jaza – ta stran je naša vpetost v družbene odnose, v povezanost z drugimi ljudmi. Solidarnost, dobronamernost, dobrodelnost so tisti deli družbenega doživljanja in življenja, ki nas najmočneje povezujejo z drugimi ljudmi.
Je v trenutnih družbenih razmerah solidarnost morda še posebej dobrodošla?
Obstajajo razmere, ki so bolj ali manj primerne za doživljanje družbene vpetosti in trenutna epidemija je zagotovo tak trenutek. Taki časi nas vedno znova opominjajo o pomenu družbene solidarnosti, dobrodelnosti, dobronamernosti itd. Nekateri ljudje se pri tem nagovarjanju počutijo dobro in se lepo znajdejo, drugim pa ravno klic k družbeni odgovornosti povzroča hude stiske in negotovosti, ki na drugi strani pogosto vodijo v nestrpnost. In tako imamo družbeno klimo, v kateri smo trenutno, ko je veliko ljudi zelo napetih, in se sprašujejo, zakaj se mi postavljajo zunanja pravila v povezavi z mojim lastnim zdravjem in odločitvijo o lastnem telesu itd. Hkrati se na drugi strani pojavlja napetost tudi pri ljudeh, ki ne morejo razumeti, zakaj nihče ne razume njih in njihovih težav, ki ne razumejo, zakaj se ljudje ne cepijo zaradi njih in njihovega zdravja itd. To sta torej dve sili, ki vlečeta ljudi zelo narazen. Kar v modernem življenju pomeni, da smo ljudje združeni na nek eksploziven način. Zato se morda pojavijo povečani strahovi, nasilja, verbalna in fizična agresivnost, ki smo jim priča v zadnjem obdobju.
Po drugi strani pa smo se Slovenci vedno zelo izkazali v raznih dobrodelnostih, ko je treba pomagati šibkejšim in nemočnim.
Tako je. Pri zahodnih kulturah, kamor se prištevamo Slovenci, je zelo zanimivo, da s poudarjanjem individualnosti družba sama išče načine, da bi se povezala.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte informacije o dogodkih Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo. Z nami pa bodite tudi na maratonu pozitivne psihologije, ki bo potekal na spletni strani maratonpozitivnepsihologije.si.
