Danes je na podnebni konferenci COP29 v Bakuju skupina znanstvenikov in vidnejših podnebnih organizacij objavila indeks CCPI (The Climate Change Performance Index), ki velja za enega pomembnejših pokazateljev napredka podnebnih prizadevanj posameznih držav. CCPI primerja prizadevanja 63 držav in EU za ublažitev podnebnih sprememb. Ti subjekti predstavljajo več kot 90 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. CCPI vključuje emisije držav na prebivalca v skladu z razlago Indeksa o poti Pariškega sporazuma na ravni države.
Za Brazilijo in Irsko, pred Pakistanom in Romunijo
Z ambicioznejšim ciljem za podnebno nevtralnost in možnim predčasnim zaprtjem TEŠ 6 je Slovenija skočila za 11 mest in je na lestvici prvič med državami, ki so v boju s podnebnimi spremembami "srednje uspešne". Slovenija je tako uvrščena za Brazilijo in Irsko ter pred Pakistanom in Romunijo.
Danes je na nadaljevanju plenarnega zasedanja na visoki ravni slovensko nacionalno izjavo dal tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer: "Slovenija ukrepa. Zastavili smo si dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 in trenutno pripravljamo prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo postavil pravni okvir za odločnejše podnebne ukrepe. Raziskujemo celo možnosti, da prej dosežemo nevtralnost. Zavedajoč se pomena financiranja podnebnih ukrepov v državah v razvoju in potrebe po solidarnosti je Slovenija v letu 2023 povečala podnebno financiranje za skoraj 40 % ob spoštovanju zaveze o dvojnem financiranju prilagajanja. Prav tako smo se zavezali, da bomo povečali svoj prispevek v zeleni podnebni sklad za 150 odstotkov in podprli sklad za izgube in škodo."
Umakniti Alijeva tako kot so Britanci Johnsona
Ena od vidnejših držav tukaj v Bakuju je prihodnja gostiteljica konference Brazilija, ki si je "končno opomogla od časa Jairja Bolsonara, nekdanjega brazilskega predsednika, in uvedla veliko močnejše ukrepe za zaščito amazonskega pragozda, a je še vedno v veliki meri odvisna od fosilnih goriv", je na novinarski konferenci povedal Jan Burck iz Germanwatch. Brazilija bo namreč gostila naslednjo konferenco COP30, na kateri naj bi zbrali čim bolj ambiciozne nacionalne zaveze držav o zniževanju emisij toplogrednih plinov.
A pogajanja tudi na tej točki tukaj v Bakuju zastajajo in napredek je izredno počasen. Veliko krivde za to pripisujejo azerbajdžanskemu predsedstvu, ki v pogajanjih ne sodeluje najbolj proaktivno. Nekdanji francoski odposlanec Bakuja in svetovalec COP28 Paul Watkinson je na družbenih omrežjih zapisal, da je avtokratskega predsednika Azerbajdžana od leta 2003 Ilhama Alijeva treba držati proč od pogajanj, da bi pogajalci lahko opravljali svoje delo: "Združenemu kraljestvu je nekako uspelo obdržati Borisa Johnsona in njegove šale stran od COP26 v drugem tednu – to bi lahko bil dober precedens za predsedovanje COP29, ki bo sledil v prihodnjih dneh."
