Velika večina dejavnosti v domačem gospodarstvu po majski sprostitvi omejevalnih ukrepov sicer okreva, vendar so razlike med njimi velike. V zadnjih mesecih se razmere zaostrujejo predvsem v storitvenih dejavnostih, so opozorili v Banki Slovenije. Ocenjujejo, da v tem segmentu gospodarstva, ki so ga posledice epidemije najbolj prizadele, obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize.
Storitve, ki jih omejevalni ukrepi najbolj prizadenejo, so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 odstotkov delovnih mest in ustvarile 20 odstotkov dodane vrednosti, v gospodarstvu evrskega območja pa 25 odstotkov oziroma 19 odstotkov.
Gostinstvo s 5,4 odstotka celotnih posojil
Delež odobrenih posojil gostinski dejavnosti je v celotnih posojilih bank podjetniškemu sektorju oktobra znašal 5,4 odstotka, z 1,3-odstotnim deležem sledijo druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Deleži posojil, odobrenih drugim prizadetim dejavnostim (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti), ne presegajo enega odstotka.
V centralni banki pravijo, da so k ohranitvi finančne stabilnosti sicer prispevali tudi z ukrepi makrobonitetne politike. Z ukrepom odloga razdelitve dobičkov do aprila 2021 so dosegli povečanje razpoložljivega kapitala v bankah in s tem njihove odpornosti na tveganja. V veljavi ostaja tudi makrobonitetni ukrep, ki se nanaša na kreditiranje prebivalstva, ki pa so ga prilagodili razmeram. To pomeni, da so bankam omogočili, da pri izračunu kreditne sposobnosti ne upoštevajo začasnega izpada dohodkov.
Z ukrepom odloga razdelitve dobičkov do aprila 2021 so dosegli povečanje razpoložljivega kapitala v bankah in s tem njihove odpornosti na tveganja
Država je z interventnimi zakoni omogočila odlog odplačevanja kreditov. V gostinstvu, ki ga je kriza najbolj prizadela, je bil odlog odobren pri večini vseh posojil. Slovenski bančni sistem sicer po deležu odloženih posojil podjetjem in prebivalstvu (oktobra je znašal skoraj 13 odstotkov) sodi med bančne sisteme z višjimi deleži. Za pomoč podjetjem je država uvedla garancijsko shemo za posojila. "Razpoložljiva kvota za glavnice posojil sicer znaša 2 milijardi evrov, vendar je bilo zaradi različnih razlogov do začetka decembra izkoriščenih samo dobrih 50 milijonov evrov," ugotavljajo v Banki Slovenije.
Kreditna aktivnost bank se je močno znižala
Poslovanje bank v močno zaostrenih razmerah trenutno še lajšajo protikrizni ukrepi. V prvih devetih mesecih so ob upoštevanju razmer poslovale z dokaj visokim dobičkom (414 milijonov evrov), ki pa je bil v veliki meri tudi posledica enkratnega učinka (združitev dveh bank). Kreditna aktivnost bank se je močno znižala. Banke se zaradi upada kreditne rasti in padajočih donosnosti naložb soočajo z zmanjševanjem prihodkov, hkrati pa so se povečali stroški oslabitev in rezervacij.
Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do vključno septembra kljub zaostrenim razmeram še zmanjševal. "Spodbudno je, da je likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostal dober. Ocenjujemo, da bo letos bančni sistem posloval z dobičkom nad 300 milijonov evrov, vendar bi brez enkratnega učinka dosegel samo tretjino tega zneska," pojasnjujejo v Banki Slovenije.
V prihodnjem letu in letih ob izteku interventnih ukrepov pričakujejo poslabšanje kvalitete kreditnih portfeljev in večji pritisk na dobičkonosnost bank. Gibanja glede nedonosnih izpostavljenosti letos sicer ostajajo ugodna, vendar se povečuje tveganje, da bodo številne izpostavljenosti po izteku ukrepov prerazporejene v slabšo skupino izpostavljenosti ali celo med nedonosne izpostavljenosti. "Upoštevajoč učinke covida-19 bi se po naših ocenah do konca leta 2022 obseg in delež nedonosnih terjatev s trenutnih ravni lahko precej povečal. Ne glede na to pa kaže, da bo zaradi ugodnega izhodiščnega položaja in vseh sprejetih ukrepov bančni sektor tudi v prihodnjih dveh letih ostal kapitalsko in likvidnostno robusten," ocenjujejo analitiki Banke Slovenije.
