Vodja strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je na večerni novinarski konferenci povedala, da imamo, kot je razvidno iz vsakodnevnih poročil o poteku epidemije, v zadnjem času izjemen porast okuženih. Po številu novookuženih v zadnjih 14 dneh se počasi bližamo državam Evrope, ki so najbolj obremenjene s to boleznijo, opozarja.
Tisto, kar skrbi, niso le številke, pač pa velik delež pozitivnih, kljub temu, da vsakodnevno strokovnjaki pri nas opravijo ogromno brisov. "Velik delež pozitivnih primerov govori v prid temu, da je breme bolezni v Sloveniji res veliko, ocenjuje se, da je okužena ena oseba od stotih. Aktivno okužen je en odstotek prebivalstva." Pri tem si lahko predstavljamo, kakšna možnost je, da smo v enem dnevu, ko srečujemo številne ljudi, srečali tudi nekoga, ki je okužen, pravi Bojana Beović. "Težava nastane, ko se začne zaradi velikega števila okuženih povečevati število tistih, ki rabijo bolnišnično zdravljenje."
Kaj lahko pričakujemo novembra?
Beovićeva je obenem opozorila na slabe razmere v slovenskem zdravstvu, na kar, kot pravijo, opozarjajo že leta, celo desetletja. Kot je izpostavila vsako dodatno breme dodatnih bolnikov, ki potrebujejo zahtevno obravnavo, pomeni, da ne morejo opraviti več vsega dela. "Razmišljati moramo o tem, kateri bolnik ima prednost. Tukaj ne gre za to, da bi govorili o tem, da zdravstvo ne zmore, ampak enostavno o tem, da ljudje nimamo več dobre možnosti, da pridemo do zdravnika takrat, ko ga bomo potrebovali," je opozorila.
Če so številke zaenkrat še obvladljive, pa napovedi za naslednje tedne niso optimistične. Tudi, če bodo nedavno sprejeti ukrepi učinkoviti, lahko v drugem tednu novembra pričakujemo med 480 in 680 bolniki v bolnišnicah, od tega jih bo na intenzivnih oddelkih med 80 in 190. "A to bo samo v primeru, če bodo ukrepi res prijeli."
V idealnih razmerah bi si želeli, da bi preprosti ukrepi zadostovali
Zagotovila, da so novi ukrepi zasnovani na strokovnih kriterijih, ki so usmerjeni k preprečevanju prenosa in so primerljivi z ukrepi v drugih državah, prav tako upoštevajo tudi izkušnje iz tujine. "V idealnih razmerah bi si želeli, da bi preprosti ukrepi zadostovali, a to ni delovalo, morda tudi zato, ker vanje nismo verjeli in jih upoštevali," je ocenila.
Glede na epidemiološke podatke se virus pri nas najbolj pogosto širi pri zbiranjih in druženjih. Pri oblikovanju ukrepov se opirajo tudi na poročila in raziskave iz sveta, raziskave, ki kažejo, da je širjenje virusa najbolj učinkovito tudi v gostinskih lokalih, barih, do neke mere tudi v športnih dvoranah.
Pojasnila je tudi, zakaj primanjkuje zdravstvenega kadra za delo v intenzivnih enotah. Gre za posebna znanja in veščine, ki jih v Sloveniji nima veliko zdravnikov. Enako velja za medicinske sestre, ki morajo znati voditi mehansko predihavanje, skrbeti za prehrano bolnika v umetni komi, vstavljati katetre. Ob tem so v intenzivnih enotah tudi drugi bolniki, za katere ne morejo skrbeti iste ekipe, ki skrbijo za bolnike s covidom-19. "To so ločeni oddelki in podvojene ekipe," je še dodala.
Na večerni novinarski konferenci vlade je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan med drugim izpostavil, da so za vseh 45 gasilskih enot v državi, ki imajo koncesijo za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, nabavili posebne generatorje za razkuževanje z vodikovim peroksidom. Dobili so tudi veliko donacijo peroksida, s čemer lahko pokrijejo potrebe celotnega drugega vala epidemije, je pojasnil Šestan. Kot je pojasnil, je peroksid visoko hlapna snov, v uparjevanjem pa lahko brez poškodb razkužijo tudi večje površine, na primer reševalna vozila.
Po besedah Šestana ima sicer Civilna zaščita na državni in regijski ravni že vzpostavljeno pripravljenost določenih sil in struktur, izpostavil je dva mobilna laboratorija, kompletno struktura Rdečega križa ter po njegovem najštevilčnejšo med strukturami Civilne zaščite - gasilske enote širšega pomena, ki so usposobljene za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi.
Po razglasitvi epidemije so se po občinah že začeli sestajati štabi civilne zaščite. Med drugim so se že sestali štabi civilne zaščite v mestnih občinah Kranj in Novo mesto, pa tudi na Jesenicah in Bledu.
