Pretekli četrtek, v času seje v parlamentu, je na Trgu republike potekala akcija, med katero so posamezniki v luči ukrepov za zajezitev epidemije virusa SARS-CoV-2 na tla betonskega trga nalepili znake v oddaljenosti okoli dveh metrov, kolikor je priporočena fizična razdalja med neznanimi ljudmi. Naenkrat na trgu niso bile več kot štiri osebe, se je pa akciji v nekem trenutku pridružil pri lepljenju križcev na tla tudi starejši par. Nekaj po sedmi uri zvečer pa so policisti pristopili do igralca Primoža Bezjaka, ki se je tudi odločil pridružiti se akciji.
Z ljubljanske policijske uprave so pojasnili, da so v četrtek popoldan "prejeli obvestilo občana, da nekaj neznanih oseb na Trgu republike v centru Ljubljane na talno površino lepi oznake". "Na kraju so policisti zalotili Ljubljančana, ki je z lepilnim trakom lepil oznake v obliki črke 'X', drugih oseb pa ni bilo več na kraju," na policiji opisujejo dogajanje.
Primoža Bezjaka polurni pogovor s policisti, ki tedaj niso naredili uradnega zapisnika ali zabeležke, ni pretirano vznemiril. Neprijetno pa ga je presenetil obisk na domu, ki ga je policija izvedla naslednji dan zjutraj. Pri tem sta mu policista na vratih doma povedala zgolj, da bo postopek naprej vodil prekrškovni organ. "Drugače, kot da gre za obliko zastraševanja, si tega obiska žal ne morem razlagati," pravi Primož Bezjak tudi dan po tem, ko je njegov pooblaščenec odvetnik Dino Bauk prejel od policije uradno razlago dogodkov. Policijo smo vprašali, ali so takšni obiski na domu in obveščanja državljanov o poteku postopkov običajni.
Meje, strah in omejena zakonska pooblastila
Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da policija izvaja naloge na podlagi zakona o nalezljivih boleznih. Ta v 51. členu določa, da mora policija "v okviru svojih pravic in dolžnosti sodelovati pri izvajanju ukrepov", ki jih vodi zdravstveni inšpektorat. "Naloge in pooblastila policije policisti izvajajo samostojno, skupaj z zdravstvenim inšpektoratom ali pa nudijo asistenco zdravstvenemu osebju, kadar so izpolnjeni pogoji iz 12. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije oziroma z vladnimi odloki, povezanimi z ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni," pravijo na policiji. Omenjeni 12. člen določa, da lahko policisti, izjemoma tudi na podlagi ustnega zahtevka (ki mu mora slediti pisni) nudijo asistenco nosilcem javnih pooblastil, ki izvajajo javna pooblastila, "če pri izvajanju njihovih nalog pride do upiranja ali ogrožanja ali če to utemeljeno pričakujejo". Policisti morajo osebe opozoriti, da lahko zoper njih uporabijo policijska pooblastila, če bodo ovirali opravljanje nalog zdravstvenih inšpektorjev, če gre za večje število oseb, lahko tudi omejijo gibanje na določenem območju in odstranijo osebe, ki ovirajo ali poskušajo ovirati postopek ali ogrožajo življenje ljudi. Zakon o nalogah in pooblastilih policistov pa v istem členu določa tudi, da "policisti ne smejo sami opravljati dejanj, za opravljanje katerih je pristojen izključno upravičenec", to je zdravstveni inšpektorat.
Na ljubljanski policijski upravi pravijo, da policisti nudijo asistenco zdravstvenemu osebju na nekaterih kontrolnih točkah, redno pa izvajajo skupne nadzore z zdravstvenimi inšpektorji. Če policisti pri svojem delu "ugotovijo elemente prekrška iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa", mu te skupaj s podatki odstopijo v skladu z zakonom. "V času epidemije tako največ odstopov drugemu prekrškovnemu organu posredujejo Zdravstvenemu inšpektoratu RS," so pojasnili na ljubljanski policijski upravi.
Na zdravstvenem inšpektoratu, ki je trenutno edini organ, pristojen za nadzor nad vsemi odloki vlade in odredbami ministra za zdravje, je zaposlenih 86 inšpektorjev.
Pristojen trenutno zgolj zdravstveni inšpektorat
Na policiji so nam tudi odgovorili, da sodelovanje in obveščanje z zdravstvenim inšpektoratom poteka redno. Sodelovanje s policijo kot "zelo dobro" ocenjujejo tudi na zdravstvenem inšpektoratu. Sodelujejo v skupnih nadzorih, pravijo. "V primeru kršitev, ki jih je zaznala policija in nam jih je odstopila, inšpektorat, na podlagi predloga policije, vodi prekrškovni postopek v vsaki od teh zadev," so zapisali. In dodali, da se pri tem opirajo na zaznave policije, ki so jim bile posredovane, kršitelju pa je vedno dana možnost, ki jo predvideva upravni postopek, da se izjavi o prekršku.
Na zdravstvenem inšpektoratu imajo trenutno zaposlenih 86 inšpektorjev. "V času razglašene epidemije smo edini inšpektorat, pristojen za nadzor nad vsemi odloki vlade in odredbami ministra za zdravje", ki temeljijo na določilih zakona o nalezljivih boleznih. "Organizirana imamo dežurstva 24/7. Večina inšpektorjev je aktivna na terenu," so pojasnili na inšpektoratu, ki ga vodi Darko Mehikić. Največ postopkov izvajajo v zvezi z nadzorom spoštovanja odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom ter odloka, ki posega v pravico ljudi do gibanja. "Zaradi velike obremenjenosti že v prvem tednu epidemije smo podali predloge za spremembe predpisov z namenom učinkovitejšega obvladovanja epidemije COVID-19." Dodajajo, da je bila večina njihovih predlogov sprejeta in vključena v interventni zakon.
Ta med drugim med spremembami, ki jih vnaša v zakon o nalezljivih boleznih, določa, da bodo lahko inšpekcijski nadzor izvajali drugi pristojni inšpektorati, če ukrepi spadajo na delovno področje drugih ministrstev. Ukrepi lahko obsegajo prepoved gibanja ugotovljenim ali osumljenim obolelim, prepoved zbiranja na javnih mestih, omejitev ali prepoved prometa posameznih vrst blaga in izdelkov. Interventni zakon spreminja zakon o nalezljivih boleznih tudi z določbo, da se za prekrške "lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom".
Na zdravstvenem inšpektoratu še pojasnjujejo, da zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, ki je omejil postopke, ki tečejo pred državnimi organi, zgolj na nujne, na njihovo delo bistveno ne vpliva. "Vsi postopki, povezani z zajezitvijo epidemije oziroma spoštovanjem vladnih odlokov so, zaradi zagotavljanja preprečitve širjenja virusne okužbe in varovanja zdravja ter življenja ljudi, nujni," pravijo, da zakonski roki veljajo in tečejo.
