Luka Mlakar
"Zakaj sem sprejel predsednikovo povabilo, da kandidiram za ustavnega sodnika? Kot je rekel častni doktor ljubljanske univerze in dopisni član slovenske akademije znanosti in umetnosti Joseph Weiler, če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno. To je misel, ki jo delim s tem profesorjem," je v predsedniški palači dejal kandidat za ustavnega sodnika Janez Kranjc. Zaslužni profesor rimskega prava na ljubljanski in mariborski univerzi ter izredni član SAZU se ni prijavil na javni poziv za ustavnega sodnika, ki bo nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki ji je njen mandat potekel že julija lani, ampak ga je za omenjeno funkcijo v skladu s svojimi pristojnostmi predlagal predsednik republike Borut Pahor.
"Pristranskost je največja nevarnost za vladavino prava"
Kranjc je pred novinarji dejal, da se je kot pravnik vedno trudil ostati na ravni pravnega ter se izogniti tistemu, kar ogroža pravni diskurz. "To je emocionalizacija, če ne celo diskreditacija, vnašanje ideoloških in siceršnjih prvin v pravne razprave in pravni diskurz, in seveda pristranskost, ki je največja nevarnost za to, kar se danes imenuje vladavina prava, torej da imam vnaprej določeno stališče, ki mu potem podrejam razlago predpisov. To je po mojem globokem prepričanju zelo narobe," je poudaril Kranjc. Glede očitkov, da naj bi bil konservativen, je odgovoril, da ta beseda konservativen pomeni tisto, ki ohranja: "S tem se ohranja tiste pridobitve, tista načela, ki predstavljajo temelj tudi slovenske ustave in drugih dokumentov. Da bi želel delati revolucijo, kot mi nekateri pripisujejo, pa niti najmanj."
Kandidat za ustavnega sodnika je zatrdil, da se v času svoje kariere ni včlanil v nobeno politično stranko, prav tako je zanikal poročanje nekaterih medijev, da naj bi bil povezan s prostozidarji: "Do solza me je nasmejala trditev, da sem član prostozidarske lože, kar seveda nikoli nisem bil, sem bil pa na nekem simpoziju, ki ga je ta organizirala." Na novinarsko vprašanje, ali meni, da bo zaradi svoje starosti lahko dokončal devetletni mandat ustavnega sodnika, je Kranjc odgovoril, da se je to spraševal tudi sam: "Ko sem bil vprašan, ali bi sodeloval, sem se pogledal v ogledalo in spomnil na svoj emšo. Kljub temu pa ima vsak mandat tudi zasilni odhod. Zaenkrat še vem, da zmorem, zaenkrat še imam voljo do dela, če pa ne bo šlo, pa mislim, da ne bo nobenega posebnega problema." Svoj mandat bo nastopil šele oktobra, kar pomeni, da bo ustavno sodišče v primeru, da bo Kranjc nasledil Jadek Penso, do takrat odločalo z osmimi ustavnimi sodniki.
Kranjc s podporo koalicije, DeSUS, SNS in manjšinskih poslancev
Predlog, da državni zbor za novega ustavnega sodnika imenuje Janeza Kranjca, je v četrtek podprlo deset članov mandatno-volilne komisije, osem jih je bilo proti. Za so glasovali poslanci SDS, NSi, SMC, DeSUS in SNS ter poslanec narodnosti Ferenc Horváth. Proti so glasovali v LMŠ, SD, Levici, SAB, predloga pa prav tako ni podprla nepovezana poslanka Janja Sluga. Za izvolitev na tajnem glasovanju v državnem zboru bo Kranjc potreboval večino glasov vseh poslancev oziroma 46 glasov. Poslanci bodo o njegovem imenovanju odločali v torek, 13. julija. Ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa se je mandat iztekel 14 julija lani. Kranjc je sicer že tretji kandidat za njenega naslednika. Pahor je kot kandidata za ustavnega sodnika najprej predlagal Andraža Terška, a ta ni dobil zadostne podpore poslancev. Brez 46 poslanskih glasov, ki so potrebni za imenovanje, je ostal tudi drugi Pahorjev kandidat za naslednika Jadek Pense Anže Erbežnik.
"Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vsi vedno istega mnenja"
Kranjc je pred novinarji komentiral tudi odmevnejše odločitve ustavnega sodišča v zadnjem obdobju. Glede razveljavitve dela zakona o nalezljivih boleznih in posledično vladnih odlokov, ki omejujejo gibanje in zbiranje prebivalcev v času epidemije, je kandidat za ustavnega sodnika dejal, da je bila omenjena odločitev ustavnih sodnikov sprejeta pravilno ne glede na to, ali se sam z njo intimno strinja ali ne. Na vprašanje, kako komentira spore med ustavnimi sodniki, na primer Klemnom Jakličem in Matejem Accettom, je Kranjc dejal, da so ustavni sodniki odlični pravniki, hkrati pa tudi močne osebnosti: "To, da je prišlo do nesoglasja, je normalno. Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vsi vedno istega mnenja, je pa res, da je nekoliko nesrečno, da je to prišlo na tak način v javnost, kar je seveda treba obžalovati." Spomnimo, Jaklič je Accettu v enem od svojih mnenj leta 2019 očital pritiske in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Ustavno sodišče se je na udaru kritik znašlo tudi zaradi nekaterih napak ustavnih sodnikov. Ustavni sodnik Rok Čeferin je tako konec lanskega leta pomotoma odločal v zadevi, v kateri bi moral biti izločen, enako napako si je privoščil tudi ustavni sodnik Marijan Pavčnik.
Kranjc je dejal, da konkretnih zadev ne želi komentirati, je pa menil, da se "včasih s kritiko tega tudi pretirava oziroma da se izločitev zahteva tudi takrat, ko to ni popolnoma na mestu". Na vprašanje, kako komentira včerajšnji zaplet na Brdu pri Kranju, ko je premier Janez Janša s fotografijo evropskih poslancev SD in mariborskih sodnikov želel opozoriti na problem neodvisnosti sodstva, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je med drugim opozorila na pomen zaupanja v neodvisen in učinkovit sodni sistem ter da so tudi sodniki ljudje z lastnim življenjem in političnimi prepričanji, pa je Kranjc dejal, da je problem vseh sodnikov in sodišč nepristranskost. "Vsak človek ima svoje preference in ima svoje lastne poglede. Temeljno vprašanje vsakega sodnika je, kako se temu izogniti in kako odmisliti te subjektivne prvine. Vedno je to nek ideal, ki se mu skušamo približati, v kakšni meri se mu lahko približamo, je drugo vprašanje, ampak to je seveda proces brez konca. Ko govorimo o sodnikih, je neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se jo je potrebno zavedati, edini način za nepristranskost," je poudaril Kranjc.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
