Bo upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost ustavil Rončevićevo Rudolfovo?

Potem ko je ob ogorčenju znanstvenoraziskovalne sfere zaradi odsotnosti vsakršnih kriterijev vlada ustanovila javni raziskovalni zavod Rudolfovo, ki ga bo vodil SDS-ov podpornik dr. Borut Rončević, in mu za dveletno delovanje zagotovila 5,2 milijona evrov, je zdaj na potezi Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS). Njen direktor, natančneje vršilec dolžnosti direktorja, dr. Mitja Lainščak, ki se je na ta položaj zavihtel, potem ko je vlada zaradi neposlušnosti zamenjala člane upravnega odbora ARRS in jih nadomestila z lojalnimi, mora do petka, 15. aprila, kot je določeno v ustanovitvenem sklepu, z vodstvom Rudolfovega podpisati prvo pogodbo o stabilnem financiranju. A bi se pri tem lahko zapletlo.

Finančna sredstva v ta namen mora odobriti upravni odbor ARRS, ki se je po odločitvi upravnega sodišča ponovno vrnil v prvotno sestavo in ga vodi dr. Jana Kolar. Kolarjeva je za Večer pojasnila, da mora upravni odbor odločiti o rebalansu proračuna javne agencije, ki bi namenil denar za stabilno financiranje javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo. Preden bodo o tem odločali, želijo člani upravnega odbora vedeti, ali obstaja pravna podlaga, da lahko preprečijo stabilno financiranje Rudolfovega, in ali so izpolnjeni pogoji, da upravni odbor ARRS to zakonito naredi. Upravni odbor je sklenil, da o tem pridobi zunanje pravno mnenje.

V šestih letih vsaj dvajset milijonov evrov

Rudolfovo, razumljivo, še nima nobenega raziskovalnega programa, saj je bil zavod šele ustanovljen, a zato tudi ni avtomatično upravičen do stabilnega financiranja. Bo pa, če bo pogodba z njim podpisana. To pa bi po zakonsko določenih formulah pomenilo, da 2,6 milijona evrov letno oziroma skupno 5,2 milijona evrov ne bi dobil le v prvih dveh letih, temveč tudi naprej, za šest let, kolikor traja prvo pogodbeno obdobje. In če upoštevamo, da bodo zakonsko sredstva v ta namen rasla, bi lahko Rudolfovo v šestih letih prejelo vsaj dvajset milijonov evrov. Ne da bi mu bilo treba dosegati merila, ki jih morajo drugi inštituti, da dobijo denar iz stabilnega vira financiranja.

"To ni v duhu zakona, saj v razvitem in nerazvitem svetu razdelitev sredstev poteka po zelo jasnih postopkih in na podlagi mednarodnih evalvacij. V razvitih in nerazvitih državah tega denarja ne deli vlada, ampak neodvisne raziskovalne agencije. V našem primeru ARSS," pravi nekdanji državni sekretar za znanost dr. Jure Gašparič.

Poleg tega je pred javno agencijo, potem ko je bil sprejet nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je zagotovil dodatna sredstva za stabilno financiranje, zahtevna naloga. Sprejeti mora vrsto podzakonskih aktov za delovanje in razdeljevanje denarja po izpopolnjenih in točno določenih merilih, med drugim tudi pravilnik o stabilnem financiranju.

Število prijavljenih za zdaj ni javni podatek

Vladni sklep o ustanovitvi določa še, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi sklepa začetna sredstva za ustanovitev in začetek dela Rudolfovega nakaže 15.000 evrov in so šteta v kvoto 5,2 milijona evrov. Ali so ta sredstva že nakazali Rudolfovemu in ali so že vsa potrebna gradiva za sklenitev pogodbe posredovali na ARRS, nam včeraj z ministrstva niso odgovorili.

Pred upravnim odborom pa je še ena zahtevna naloga. Minuli četrtek, 7. aprila, se je iztekel rok za prijavo na razpis za direktorja agencije. Koliko je prijavljenih, za zdaj ni javni podatek, je pa Lainščak že na predstavitvi za vršilca dolžnosti povedal, da ga zanima tudi nadaljnje vodenje agencije. Ali se je prijavil, za Večer ni odgovoril. Kolarjeva pa je pojasnila, da bodo razgovor s kandidati opravili v najkrajšem možnem času, potem ko bodo na ARRS pregledali pravočasnost in popolnost prijav. Pri tem bo zanimivo videti, kako se bo odzvala vlada, če ji bo upravni odbor v potrditev predlagal kandidata, ki ji ne bo pogodu. Tako kot je bilo v primeru Lainščaka.