Ljubljana je premajhna za dve univerzi, Novo mesto s 1500 študenti pa bi imelo dve?

Do parlamentarnih volitev je še slab mesec, a vladni stroj ob brezpogojni asistenci parlamentarne koalicije še naprej uzakonja lastne in interese svojih podpornikov. Potem ko so pred dobrim mesecem razdelili koncesije za visokošolske programe nekaterim zasebnim visokošolskim zavodom, med drugim Fakulteti za medije, katerih lastniki so SDS-u naklonjeni dr. Borut Rončević, dr. Matevž Tomšič in častni predsednik SDS-ovega podmladka dr. Matej Makarovič, je sledila ustanovitev javnega raziskovanega zavoda Rudolfovo v Novem mestu. Tudi tega bo, po vladni odločitvi, kot vršilec dolžnosti do imenovanja direktorja s polnim mandatom vodil Rončević. Ki je eden od njegovih idejnih pobudnikov in ki je še nekaj dni pred tem za Večer povedal, da v nobeni obliki ne bo njegov direktor. Pri tem vztraja tudi po imenovanju, češ da bo le vse pripravil za zagon zavoda, ki mu je vlada dodelila 5,2 milijona evrov za obdobje dveh let. In to, kot so nam pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, ki bo moralo najti ta denar v svoji proračunski malhi, zgolj na podlagi analiz, ki so jih predložili predlagatelji inštituta; torej tudi Rončević. Da zaradi tega ne bo oškodovan noben obstoječi javni raziskovalni zavod, je bil prvotni odgovor ministrstva, komu bodo vzeli, dodatno pa pojasnili, da na postavki raziskovalno-razvojna dejavnost.

FINI na državne jasli

Za 5,2 milijona evrov bo Rudolfovo "ustvarjal ekosistem novih malih in srednjih podjetij, ki bodo visoko inovativna, temeljila bodo na visoki tehnologiji in bodo regiji dala potrebno stabilnost, kvalitetna delovna mesta in ekonomsko blaginjo, temelječo na visoki dodani vrednosti", se glasi pojasnilo ministrstva. A Rudolfovo je le del projekta, katerega snovalci so Rončević in njegova kolega, vsi doktorji sociologije s Fakultete za družbene vede.

Dekan javne samostojne novomeške Fakultete za informacijske študije Makarovič je lani na vlado naslovil pobudo po ustanovitvi javne univerze, ki bi jo sestavljali še v vmesnem času na državne jasli priključena Visoka šola za upravljanje podeželja Grm, katere dekan je bil do zasedbe ministrskega stolčka dr. Jože Podgoršek, in Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (FINI). Vlada je s pobudo soglašala in ustanovila delovno skupino za pripravo vloge za akreditacijo nove univerze. Vloga je trenutno, kot so pojasnili, v fazi priprave. Vodja delovne skupine je kar sam Makarovič, med njenimi člani pa najdemo med drugim generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo dr. Franca Janžekoviča, novomeškega župana Gregorja Macedonija, dr. Leo-Marijo Colarič-Jakše, dekanjo Grma in Iris Fink Grubačević, dekanjo FINI. Tiste FINI, o katere priključitvi na državni proračun za 1,6 milijona evrov v letošnjem in prihodnjem letu bodo na predlog poslancev SDS, NSi in Konkretno glasovali parlamentarci na izredni parlamentarni seji, ki se prične danes.

Pri tem so predlagatelji v gradivo zapisali, da bo preoblikovanje FINI iz zasebnega v javni visokošolski zavod "pomemben korak v smeri ustanavljanja četrte javne univerze". Pri čemer Novo mesto že ima univerzo, ki je zasebna, in kot je povedal njen rektor dr. Marjan Blažic, pričakujejo, da bi vlada prevzela ustanoviteljstvo. "Ljubljana je premajhna za dve univerzi, Novo mesto s 1500 študenti pa bi imelo dve?" je bil njegov edini komentar.

Podobno razmišlja tudi nekdanji rektor ljubljanske univerze dr. Stane Pejovnik: "Veliko boljše bi bilo, da bi v Sloveniji naredili en univerzitetni sistem, v katerem bi bolj povezali obstoječe univerze, novih univerz pa ne potrebujemo. Nekdaj smo imeli 120 tisoč študentov, zdaj jih imamo 40 tisoč manj in nekaj univerz več. Komu na čast in zakaj, če pa tako majhen sistem nima dovolj kakovostnega kadra? Nihče me ne bo prepričal, da je to koristno. Kar se bo nesporno zgodilo, je, da bo denarja manj za kakovostne univerze in da bo kakovost izobraževanja v Sloveniji padla. Če je komu v interesu, da bodo naši diplomanti manj kakovostno izobraženi, mora povedati, zakaj."

Tudi nekdanji mariborski rektor dr. Danijel Rebolj meni, da bi ustanovitev take univerze pomenila norčevanje iz visokega šolstva, saj da mora imeti vsaka zastopane vsaj štiri znanstvene discipline. Med njimi obvezno humanistiko. "Da res dobijo nek širši pogled, ne pa, da so specialisti brez širine. To potem ni univerza."

Ni dialoga

Da morajo odločitve o ustanavljanju univerz in raziskovalnih inštitutov temeljiti na podlagi mednarodno primerljive kakovosti raziskovalnih skupin, ki bodo na teh institucijah delovale, kar se izkaže skozi vsaj nekaj let delovanja, izpostavlja dr. Andreja Gomboc, predsednica sveta za znanost in tehnologijo, posvetovalnega telesa ministrstva za izobraževanje. In izpostavlja, da o teh temah med ministrstvom in raziskovalno-visokošolsko sfero dialoga praktično ni bilo. Nekdanja generalna direktorica direktorata za visoko šolstvo dr. Jana Javornik pa dodaja, da "zimzeleni argument zagotavljanja kohezije in regionalnega razvoja ne temelji na resnih analizah, ali je javni interes ustrezno varovan; tega si pripravljajo kar pobudniki sami. S tem se tudi ne spoštuje osnovne paradigme, da se svet znanosti ne začne in ne konča na lokalnem pragu - znanost lahko vpliva na razvoj zgolj, če je močna in povezana. Za preostalo so tu razvojni oddelki podjetij." In še, da vlada očitno ne bo izkoristila priložnosti za reformo visokega šolstva, financirano iz Načrta za okrevanje in odpornost, za skupni premislek in načrt, kako vendarle preseči status quo oportunizem sfere in premišljeno zastaviti sistem tako, da ohrani visoke standarde in integriteto visokošolskih diplom in drugih kvalifikacij. Za kar je ne nazadnje dobila 59 milijonov evrov.