Urška Mlinarič
Rektorska konferenca je lani pod vodstvom mariborskega rektorja Zdravka Kačiča nasprotovala podeljevanju koncesij za programe, za katere potrebe zadostijo javne univerze.
Strokovna komisija, ki ji je predsedoval državni sekretar za visoko šolstvo Mitja Slavinec, člana pa sta bila državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franci Vindišar in državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Andrej Čuš, je ocenila, da je vseh dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov, ki so skupno oddali 15 vlog za dodelitev koncesij za visokošolske programe prve in druge stopnje, izpolnjevalo potrebna merila. Zato komisija vladi predlaga, da se vsem prijaviteljem dodelijo koncesije s prihodnjim študijskim letom.
S seznama je razvidno, da je Fakulteta za medije, na kateri so po naročilu sedanje vlade pripravili analizo medijske krajine, ki je dokazala, da "medijski prostor obvladujejo mediji, naklonjeni levici", dobila dve koncesiji, in sicer za študijski program mediji in novinarstvo na prvi stopnji in tudi na drugi stopnji.
Borut Rončevič je bil v drugi Janševi vladi tudi generalni direktor direktorata za visoko šolstvo.
Dekan omenjene fakultete, ki je bila ustanovljena v času prve Janševe vlade, je Borut Rončević, generalni direktor direktorata za visoko šolstvo v času druge Janševe vlade in sveže imenovani predsednik nadzornega sveta RTV, ki si lastništvo fakultete deli z Matejem Makarovičem, častnim predsednikom podmladka SDS, in Matevžem Tomšičem, desnici naklonjenim komentatorjem. Slednji je bil na novogoriški fakulteti za uporabne študije, ki jo prav tako vodi Rončević, mentor pri magistrski nalogi državnemu sekretarju in članu izbirne komisije Ptujčanu Čušu, ki tam opravlja še doktorat. Zanimivo pri razpisu koncesije za omenjeni visokošolski program je še, da je Slavinec čez noč predlog razpisa dopolnil na način, da je število vpisnih mest za ta študij na obeh stopnjah povečal za kar 50 mest, na skupno 80. Pa čeprav je iz evidenc ministrstva za izobraževanje razvidno, da imajo v tem študijskem letu na Fakulteti za medije le 19 študentov v prvem letniku - razpisanih je bilo 60 mest - in nič na drugi stopnji, kjer so prav tako razpisali 60 mest. Je pa res, da bo od prihodnjega leta zaradi podeljene koncesije študij brezplačen in jim bo morda na ta račun uspelo pridobiti še kaj študentov, čeprav tudi vpisi na študij novinarstva na Fakulteti za družbene vede v zadnjih letih dokazujejo, da jim uspe zadostiti zanimanju mladih po tovrstnem študiju.
Edini visokošolski program, za katerega so bile razpisane kar tri koncesije za skupno 90 študentov, je zdravstvena nega. Dobili so jih Fakulteta za zdravstvene in socialne vede v Slovenj Gradcu, Visoka zdravstvena šola v Celju, kjer anatomijo predava član izbirne komisije in Celjan Vindišar, ter mariborska Alma Mater Europaea Ludvika Toplaka (SLS), ki program izvaja tako v štajerski prestolnici kot v Murski Soboti. Slednja je dobila koncesijo tudi za visokošolski program socialne gerontologije. Koncesijo za tehnologijo polimerov na drugi stopnji je dobila imenovana slovenjegraška fakulteta, ki jo je v letu 2020 skupaj z ministrico za izobraževanje Simono Kustec ob vladnem regijskem obisku obiskal predsednik vlade Janez Janša. Druge koncesije so bile razdeljene še v Novo Gorico, Novo mesto, na Ptuj, v Rogaško Slatino in Velenje.
Spomnimo. Tokratno podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim fakultetam je šele drugo v samostojni Sloveniji. Prve je prav tako podelila Janševa vlada v svojem prvem mandatu v letih od 2004 do 2008, medtem ko ji je leta 2013, prav tako v času Janševe vlade, ko je bil minister za izobraževanje Žiga Turk, direktor direktorata pa Rončević, načrt preprečilo upravno sodišče. Državni denar bodo zasebne fakultete dobile za 340 študijskih mest, pri čemer bo država za eno študijsko leto odštela 1,7 milijona evrov. V argumentaciji razpisa lani so na ministrstvu za izobraževanje zapisali, da želijo s koncesijami izboljšati dostopnost študija, krepiti skladni regionalni razvoj na področju visokega šolstva in oblikovati konkurenčni visokošolski sistem. Pri tem so se sklicevali na analizo razmer na trgu dela z napovedjo potreb gospodarstva in javnega sektorja do leta 2035, ki jo je moralo po naročilu Janše pripraviti ministrstvo za delo po znamenitem lanskoletnem februarskem posvetu s predstavniki univerz. A kot smo razkrili takrat, ministrstvo za delo ob razpisu še sploh ni zaključilo analize, zato nam je tudi, kot so pojasnili, niso mogli posredovati.
Računsko sodišče opozarja
Računsko sodišče je v več svojih revizijah opozorilo na pomanjkljivosti in nepravilnosti pri podeljevanju koncesij. Tako so med drugim zapisali, da v preteklosti niso bile ocenjene potrebe za podelitev koncesij, ministrstvo in vlada tudi nista zagotovila jasnih, natančnih pravnih podlag, ki bi omogočale pregledne, enotne in ponovljive postopke podeljevanja koncesij, kar predstavlja tveganje, da se bo po nepotrebnem povečevalo število študijskih programov, za katere niso izkazane potrebe in za katere ni izkazano, da se ne izvajajo na javnih visokošolskih zavodih. Zaradi tega, ugotavlja računsko sodišče, se lahko ustvarja presežek ponudbe vpisnih mest, ki jih država financira brez predhodne analize potreb po določenih kadrih. Očitek uperjen v ministrstvo za izobraževanje, je bil tudi, da ni opravilo analize o potrebah po nadaljnjem izvajanju koncesioniranih programov in da ni zaznalo potrebe, da bi preučilo možnosti odpovedi nepotrebnih koncesij, čeprav je bilo v študijskem letu 2010/11 v kar šest koncesioniranih programov v prvi letnik vpisanih manj kot 20 študentov, kar je bilo ocenjeno kot nezadostno število in neučinkovito.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
