Urška Mlinarič
Potem ko se je le devet poslancev Levice, SD in samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek strinjalo, da je predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja primeren za nadaljnjo parlamentarno obravnavo, je skupina poslancev koalicije sinoči v parlamentarno proceduro vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. Slednje se glasi: "Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?"
Po poslovniških določilih mora biti predlog o razpisu referenduma uvrščen na dnevni red naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo. To pomeni, da lahko parlamentarci o razpisu referenduma odločajo na seji, ki bo med 22. in 26. aprilom, saj je marčevska seje že konec tega meseca. Pri določanju datuma referenduma zakonodaja določa, da od razpisa do izvedbe ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot eno leto. A če bi se odločili datum določiti 45 dni po razpisu referenduma, bi koalicija za to potrebovala 60 glasov, ki jih brez nekaj opozicijskih glasov nima.
Rezultat posvetovalnega referenduma ni obvezujoč za državni zbor
Temeljna dilema, ki je pred koalicijo - predlagatelji so se za posvetovalni referendum odločili, tako Tereza Novak (Gibanje Svoboda), da morajo o tem "pomembnem družbenem vprašanju" odločati volivke in volivci, saj bo njihova odločitev vplivala na pravice sedanjih kot tudi prihodnjih generacij -, je, ali bi jim odločanje hkrati z izvedbo evropskih volitev, 9. junija, prineslo dodatne glasove. Ali pa bi ji močna kampanja opozicije in Katoliške cerkve proti prinesla še en poraz. Pa čeprav rezultat posvetovalnega referenduma za državni zbor ni obvezujoč.
"Z vidika stroškov bi bilo smotrno referendum in evropske volitve združiti," pravi poslanka Svobode, a dodaja, da se morajo o tem v koaliciji še dogovoriti. Na vprašanje, ali bodo koalicijske stranke tudi organizatorke kampanje, odvrne pritrdilno in doda, da se bo najbrž prijavil še kdo. Predlagatelji zakona iz zavoda Srebrna nit, ki so želeli to pravico zagotoviti neozdravljivo bolnim z neznosnimi bolečinami, zagotovo, pravi eden od soavtorjem zakona dr. Andrej Pleterski. "Tudi sami ocenjujemo kot primerno, da se o vprašanju, ki se dotika vsakega človeka, izrečejo volivke in volivci na referendumu," pravi Pleterski, ki upa, da bo izveden hkrati z evropskimi volitvami, saj je to "smotrno z več vidikov".
