Bojana Beović o zapiranju dejavnosti, ki prispevajo k širjenju virusa: "Smiselno bi bilo sprejeti te ukrepe"

Gr.G.
12.10.2020 15:18

Druženja v času krompirjevih počitnic in ob 1. novembru bi Bojana Beović na vsak način odsvetovala.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Maske so dodro dokazan ukrep, pravi infektologinja Bojana Beović.
Robert Balen

Hitro se bližamo epidemiološkemu mejniku za sprejemanje ukrepov tretjega paketa oranžne faze, praktično smo že tam, je povedala infektologinja Bojana Beović. "Smiselno bi bilo sprejeti te ukrepe. Ti morajo biti na vsak način uravnoteženi, da se zapirajo dejavnosti, ki prispevajo k širjenju virusa. Predvsem so to dejavnosti, pri katerih se srečujejo ljudje, ki se sicer ne srečujejo v družini ali na delovnem mestu. Kjer gre za dodatno mešanje ljudi, kar lahko povzroči dodatno širjenje virusa." Infektologinja dodaja, da so ukrepi neprijetni za vsakogar, ki jih bodo prizadeli, "vendar moramo imeti pred očmi, da so ukrepi začasni. Toliko že vemo pri virusu, da če smo pri ukrepih učinkoviti in hitri, lahko s časom dveh inkubacijskih dob, štirih tednov, epidemični val zmanjšamo in lahko dejavnosti spet odpremo".

Poslovili smo se od ideje, da bi epidemijo popolnoma omejili, da bi virus eliminirali iz naših krajev, ker je država odprta, mej se po Evropi ne bo več zapiralo, tudi vseh dejavnosti ne. "To ni možno, treba je le na takšen način živeti z virusom, da ne bomo imeli preveč bolnih, ki bi jih težko obravnavali. Zamisel je, da bi začasno zapirali nekatere dejavnosti in s tem uspeli pripeljati vse nas do bolj temeljite rešitve problema covida-19, ki jo vidimo v širokem cepljenju." Med rizičnimi dejavnostmi Beovićeva vidi tiste, pri katerih se ljudje srečujejo izven svojega doma ali službe: športne rekreacije, določene servisne dejavnosti, ki jih je mogoče omejiti in regulirati, gostinske dejavnosti. Infektologinja jih označuje kot okolje, kjer se širijo okužbe. Izpostavlja sicer, da so precejšnje razlike med urejenostjo lokalov in upoštevanjem dosedanjih navodil. "Izjemno pogrešamo dosledno inšpekcijo. Če bi uspeli vzdrževati dobre pogoje povsod, morda dodatni ukrepi niti ne bi bili potrebni," tako infektologinja.

V zaprtih prostorih, gostinskih lokalih se virus širi bolj kot na odprtem, zato zaprte prostore Beovićeva označuje kot še posebej problematične. Glede na trenutne številke bi bilo dobro, da dodatne ukrepe sprejmemo čim prej, povzema razmišljanje infektologov. "Je pa stvar vlade, dogovora, gospodarstva, kaj bi to pomenilo in do kod bi se pustile dejavnosti še odprte." Beovićeva dodaja, da so še vedno problematična številna zasebna druženja. "Ogromno izbruhov, ko posamezniki končajo v bolnišnicah, je povezanih z osebnimi druženji, proslavami različnih dogodkov. To so situacije, v katere je treba poseči in učinkovito zmanjšati prenosa virusa. Če bi se to dosledno upoštevalo, sem prepričana, da bi bila situacija drugačna." 

Problem so večji otroci

Šole predstavljajo delež med pozitivnimi vsak dan, dodaja infektologinja. "Problem so večji otroci, tudi med študenti vsak dan narašča število okužb. Naš dodaten predlog je, če bi zapirali vse dejavnosti, da bi sočasno prešli tudi na šolanje na daljavo pri večjih otrocih (srednje šole, večji del študentskega pouka). Spet z isto idejo - začasno. Reakcije na to, kako so ti ukrepi grozni, so pretirani, saj gre za začasen ukrep."

Druženja v času krompirjevih počitnic in ob 1. novembru bi Beovićeva na vsak način odsvetovala. "Odpovejte svoja običajna druženja s sorodniki, ki prihajajo od vsepovsod. Pogosto se takih druženj udeležujejo starejši ljudje, starejši sorodniki in zelo nam bo žal, če se bo to slabo končalo."

Precej okuženih je takih, ki ne povedo, kje so bili ali se ne spomnijo, navaja Beovićeva. Površine še zmeraj veljajo za manjši del prenosov okužb. Približno 16 odstotkov okužb naj bi epidemiologi pripisovali takšnemu načinu prenosa, kljub temu infektologinja svetuje, da si roke razkužimo povsod, kjer je na voljo razkužilo. Tudi na rokah virus vzdrži kar nekaj časa, po nedavni raziskavi osem do deset ur, dodaja. "Smiselno je uporabljati razkužila, v kolikor smo prijeli javne površine ali bili na javnem prostoru." Predstavlja pa način okužbe z izločki, ki so nekje ostali, manjši odstotek v primerjavi z neposredno okužbo z dihal, je še povedala Beovičeva.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta