Včeraj potrdili 169 okužb, največ v Ljubljani, sledi Maribor. Logarjeva: Na intenzivni negi tudi mlajši

A.L.
12.10.2020 11:13
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična.
Sašo Bizjak

V nedeljo smo v Sloveniji ob 1.404 opravljenih testih potrdili 169 novih primerov okužbe, kažejo podatki covid-19 sledilnika. To je 12 odstotkov od vseh testiranj. 26 ljudi potrebuje intenzivno nego, dve osebi sta umrli. Največ okužb, 34, so potrdili v Ljubljani, sledijo Maribor z 9 okužbami, Kranj z 8, Škofljica s 6 ter Grosuplje, Sevnica in Dravograd s 5 okužbami. Vladni govorec Jelko Kacin pravi, da je včerajšnje manjše število testiranj možno tudi zaradi slabega vremena.

"Kljub temu, da se število bolnikov, ki zaradi okužbe potrebujejo bolnišnično oskrbo, na dnevni ravni v povprečju poveča za med 7 do 9 bolnikov, so bolnišnice pokazale, da so odzivne in prožne. Uspele so zagotoviti zadostne kapacitete za sprejem pacientov," pravi vladni govorec. "Naj pohvalim vse, ki resno jemljete opozorila in pozive stroke ter virusa ne jemljete zlahka. Visoko število testiranj čez vikend to potrjuje. Torej hvala ogromni večini državljanov in drugim prebivalcem, ki pomagajo sebi, svojim, sodelavcem in vsem nam pri soočanju z virusom."

V tem trenutku so v teku še dodatne prilagoditve dela Infekcijske klinike v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo vsaj glede na trenutne trende število pacientov, ki bodo v naslednjih dneh potrebovali zdravniško oskrbo, še povečevalo.

Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana je povedala, da je bilo danes zjutraj na navadnih oddelkih infekcijske klinike 42 ljudi, 12 na intenzivni negi, 10 od teh jih je bilo mehansko ventiliranih. Zdravnica opozarja, da lahko zbolijo tudi mlajši ljudje. Med hospitaliziranimi bolniki na intenzivni negi je nekaj mlajših bolnikov, najmlajši je star 44 let, brez pridruženih bolezni. 

Kako komentira švedski pristop, ki temelji bolj na priporočilih kot prepovedih? "Tukaj je zelo pomembno to, da je švedska kultura in mentaliteta popolnoma drugačna, kot je naša. Pri njih je to, da neka vladna institucija ali neka druga institucija nekaj priporoči, bolj upoštevano, kot če se pri nas izda odlok oziroma zakon. Torej, za Švedsko je priporočilo več kot za nas zakon. Če imajo Švedi priporočilo, se bo to upoštevalo praktično v 100 odstotkih. Pri nas veste, kako je, če izdamo odlok. Vsi bomo iskali, kako ga ne bomo upoštevali, medtem ko bodo na Švedskem to upoštevali." Pravi, da če gremo natančno pogledati, vidimo, da njihova priporočila samo zvenijo bolj milo, v resnici pa so zelo podobna našim. 

Mateja Logar se je odzvala tudi na neuradne informacije, da naj bi se več zdravnikov ene od klinik UKC Ljubljana ta konec tedna udeležilo poroke. "Tudi pri zdravnikih imamo Gaussovo krivuljo. Imamo ene, ki so pretirano skrbni, imamo večino, ki se drži priporočil, in imamo tudi takšne, ki so mnenja, da se covid njih ne tiče in da je njihovo privatno življenje bolj pomembno, kot so priporočila, ki preprečujejo širjenje covida." Logarjeva pravi, da se moramo zavedati, da virus nima delovnega časa. Tudi takrat, ko gremo iz službe in bi želeli živeti čim bolj normalno, v tem trenutku tega ne moremo in ne smemo, ker na ta način omogočamo, da se virus širi, da prihaja do novih žarišč in virus prinašamo v službeno okolje.

Beovićeva pravi, da se rdeči fazi ne bomo izognili

Sicer pa je zaradi slabšanja epidemioloških razmer v Sloveniji pričakovati nove ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Veljati pa je začel odlok, po katerem na zelenem seznamu držav oz. regij glede na epidemiološko tveganje ni več nobene države EU oz. schengenskega območja, na njem so le Avstralija, Nova Zelandija, Srbija in Urugvaj.

Na rdečem seznamu je manj hrvaških in avstrijskih administrativnih enot, Italija pa v celoti ostaja na oranžnem seznamu.Za Avstrijo rdeči seznam velja za prihod iz administrativne enote Dunaj. S Hrvaške so na rdečem seznamu enote Brodsko-posavska, Dubrovniško-neretvanska, Liško-senjska, Požeško-slavonska, Splitsko-dalmatinska in Virovitiško-podravska, na Madžarskem pa enote mesto Budimpešta, Csongrad-Csanad, Gyor-Moson-Sopron, Pest in Vas.

Omejitev veljala za po eno administrativno enoto v Bolgariji, na Danskem, Portugalskem, v Estoniji in Litvi ter za več enot iz Francije, Irske, Nizozemske in Švice ter za številne iz Romunije in Združenega kraljestva.

Vlada je z današnjim dnem na rdeči seznam držav, za katere za ljudi ob vstopu v Slovenijo velja karantena, razen z negativnim testom ali izjemami, uvrstila Belgijo, Češko, Islandijo, Luksemburg in Španijo.

Po rekordnih 411 dnevno potrjenih okužbah z novim koronavirusom v soboto in rekordnih 158 hospitaliziranih bolnikih s covidom-19 je minister za zdravje Tomaž Gantar napovedal, da "le malo manjka do sprejema omejitev, s katerimi smo spomladi izboljšali razmere". Svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje je tudi ta konec tedna snovala predloge ukrepov.

Po besedah vodje skupine Bojane Beović se rdeči fazi ne bomo izognili. Glede razglasitve epidemije pa je Beovićeva povedala, da bo treba razmisliti, kaj si v državi res želimo ohraniti ves čas, čemu pa se lahko odrečemo za kratek čas, verjetno bi zadostovalo za dve inkubacijski dobi, torej štiri tedne.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta