Moka se je podražila za 100 odstotkov, olja za 200, plin za 300 in elektrika za 250. To je poslovanje živilskih podjetij neposredno prizadelo in zato se njihovi končni izdelki dražijo, stroške pa, kjer lahko, podjetja optimizirajo. Pred dnevi je tako podjetje Žito naznanilo, da bo v kratkem zaprlo dva svoja obrata, in sicer v Novem mestu in Ljubljani za Bežigradom. "Jasno je, da takšne okoliščine zahtevajo prilagoditve poslovanja, da bi vse te negativne vplive čim bolj ublažili. Hkrati pa nadaljujemo razvoj Žita, da zagotovimo njegovo dolgoročno vzdržnost in uspešnost," na vprašanje, zakaj so se odločili za ta korak, odgovarjajo v Žitu. Optimizacija jih bo sicer stala okoli deset milijonov evrov, saj bodo zraven zapiranja proizvodnjo preselili in koncentrirali na drugih treh lokacijah.
Večjih odpuščanj v panogi ni pričakovati
Da bodo sledila odpuščanja, v Žitu ne zanikajo, a, kot pravijo, bodo skupaj s sindikati nekatere zaposlene prerazporedili. Skupno je sicer v obeh obratih zaposlenih nekaj manj kot 120 ljudi, koliko od teh bi jih lahko pristalo na cesti, pa za zdaj ne spekulirajo. "Vse poslovne prilagoditve se bodo izvajale z namenom ustvarjanja dolgoročno stabilnih temeljev za dobičkonosno poslovanje Žita. Kot posledica vseh teh aktivnosti, ki se bodo odvijale med letom, bo to za nekatere zaposlene rezultiralo tudi v odpovedih delovnega razmerja ali v možnosti prerazporeditve na druga delovna mesta, tudi upokojitve. Zagotovo pa postopoma, odgovorno, v dogovoru s sindikati in z izplačanimi ustreznimi odpravninami v skladu z zakonodajo," so še pojasnili.
Nekaj odpuščanj je bilo v zadnjem času tudi v Pivovarni Union Laško, a to je predvsem povezano z odločitvijo nizozemskega lastnika Heineken, da bo proizvodnjo iz Ljubljane preselil v Laško. Drugje odpuščanj za zdaj ni niti jih ni pričakovati. Nasprotno, v Pekarni Hlebček, ki zaposluje okoli 200 ljudi, razmišljajo, da bi dodatno zaposlovali. "Naročil imamo več kot dovolj, dela je ogromno. Na tak način, da združujejo, lahko poslovanje optimizirajo podjetja, ki imajo več poslovalnic. Mi se lahko optimiziramo z novimi procesi z boljšo mehanizacijo in robotizacijo. A nikakor ne na račun zaposlenih," je povedal direktor Hlebčka Janez Šenveter. Tudi v Perutnini Ptuj so zagotovili, da so kljub nepredvidljivim razmeram zaposlitve varne in da odpuščanj ni na vidiku. "Delovna mesta so stabilna in varna," pojasnjujejo.
Veliki dobički in mizerne plače
Tudi v Sindikatu kmetijstva in živilske industrije Slovenije se za delovna mesta v resnici ne bojijo. "Država je zdaj spoznala, kako pomembna je samooskrba, tudi podjetja se tega zavedajo. Proizvodnja se ne krči in delavce potrebujejo," je prepričan Boris Frajnkovič, sekretar Sindikata KŽI Slovenije. A to nikakor ne pomeni, da je panoga brez težav. Že dlje časa se soočajo s tem, da je dela preveč, kadra pa premalo. "Težave so drugje – v nizkih plačah in slabih delovnih razmerah," nadaljuje Frajnkovič. Sicer so konec preteklega leta podpisali panožno kolektivno pogodbo, v kateri so za deset odstotkov dvignili najnižje plače. "A to je še vedno premalo. Še vedno ima več kot 60 odstotkov zaposlenih v panogi le nekaj več kot deset evrov nad minimalno plačo," je kritičen. In to je po njegovem mnenju še težje sprejeti zaradi velikih dobičkov vseh teh podjetij.
"Lanski dobički vseh živilskih podjetij so bili enormni. Direktor Perutnine Ptuj se je hvalil, da v zgodovini podjetja takih rezultatov še ni bilo. V celotni panogi je bilo lani 150 milijonov evrov čistega dobička. Če bi to razdelili med vseh 16.000 zaposlenih v panogi, bi se to poznalo. V resnici pa si z dobički žepe polnijo lastniki. Res je, da so podražitve zdaj prizadele podjetja. Država bo morala pomagati, a kjer bo pomagala, bo podjetjem, tega delavci ne bodo deležni," je prepričan.
Tudi delovne razmere niso najboljše, zato je delavce še težje dobiti. "Zaposleni delajo v vlagi, vročini, hladilnicah. Potrebno je izmensko delo in delo ob vikendih," našteje Frajnkovič, zato, je prepričan, se številni, ki imajo možnost, raje odločijo za delo drugje, v živilski panogi pa se vedno bolj obračajo na delavce iz tujine. Največ jih je iz Bosne, Srbije, Bolgarije in Romunije. "Zdaj vsi odprtih rok čakajo na Ukrajince in upajo, da bodo tudi ti želeli delati pri njih," je še pripomnil. Ob tem je izpostavil, da se delodajalci za vsako zaposlitev dogovarjajo individualno, s tem pa da prihaja do velikih razlik. "To v praksi pomeni, da imajo starejši delavci marsikje mnogo nižjo plačo od začetnikov. Ti, ki danes pridejo, namreč ne želijo delati za tako nizke prihodke. Po drugi strani pa delodajalci niso pripravljeni storiti nič za boljši plačni sistem."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
