Predsednik republike Borut Pahor je v poročilu o delu predsednika v letošnjem letu izpostavil, da ruska agresija na Ukrajino spreminja podobo Evrope, Ukrajini pa je treba pomagati. Zapisal je, da se je na čas slovesa pripravljal že od poletja, v svojem desetletnem mandatu pa se je trudil biti predsednik vseh.
V poročilu je predsednik republike najprej izpostavil, da so bila tudi letna poročila ena od številnih novosti, ki jih je uvedel v desetletnem predsedniškem poslanstvu. V letošnjem poročilu glede najpomembnejših zadev ni mogoče spregledati ruske agresije na Ukrajino, je zapisal. Ta spreminja podobo Evrope in odpira številna vprašanja glede njene prihodnosti. Poudaril je, kako pomembno je, da je Slovenija del soglasja zahodnega sveta, da je treba Ukrajini pomagati. "Čeprav si vsi želimo, da se vojna čim prej prevesi v mirno reševanje spora, je bistvenega pomena naša skupna odločitev, da je to najprej in predvsem odvisno od ukrajinskega naroda in njegovega vodstva, saj je Ukrajina napadena in ima pravico do obrambe," je zapisal.
Bivši kolegi, ki so zaključevali dva mandata predsednikov republik, so Pahorja opozorili, da so zadnji meseci nekako najtežji, toda ne zato, ker bi bili polni dela, temveč prav nasprotno, ker se naj nihče ne bi več zanimal zanje. "Tega nisem hotel. Zato sem se vse do poletnih počitnic 2022 ob vseh drugih dejavnostih skrbno pripravljal tudi na ta čas slovesa," je zapisal slovenski predsednik. Vse aktivnosti so zato načrtovali, kot da se mandat letos sploh ne bi končal. "V tem smislu sem že 6. avgusta odpotoval na uradno slovesnost na Hrvaško, od tam pa na državniški obisk v Turčijo. Od vrnitve iz Ankare naprej tako rekoč ni bilo prostega dne."
"Ker sem se bil že dvakrat poslavljal s pomembnih položajev, predsednika parlamenta in vlade, sem iz osebne izkušnje vedel, kako je za določitev dediščine opravljenega dela bistven prav njegov konec," je zapisal. Zato niso želeli pustiti nobenih naključij, kolikor je bilo mogoče, je bil med ljudmi, prizadevno vršil svoja ustavna in zakonska pooblastila, opravljal je delovne in uradne obiske v tujini in gostil še zadnje, 11. srečanje voditeljev pobude Brdo-Brioni ter se opredeljeval do vprašanj, ki so se mu zdela relevantna.
"Glede volitev, tudi predsedniških, se nisem javno opredeljeval," je zapisal. To je tudi sicer sodilo v okvir njegovih prizadevanj, da kot predsednik republike ni zgolj še en politik, ki ima o vsem stališča, temveč predsednik republike, ki je praviloma zelo zadržan, zlasti do tistih zadev, ki urejajo odnose moči in oblasti v državi, je dodal.
"Godilo mi je, da sem prav proti koncu mandata dobil nekaj priznanj, ki so mi veliko pomenila, od sprejemov in lepih besed kolegov in prijateljev Mattarelle, Steinmeierja in Dude, do nagrade Evropske akademije znanosti in umetnosti in visokega priznanja Graditelji Evrope De Gasperi," je zapisal.
Poslavlja se "z zadoščenjem in upanjem, da sem po svojih najboljših močeh izpolnil pričakovanje ljudi, ki so me izvolili. Trudil sem se biti tudi predsednik tistih, ki me niso. Vseh deset let sem se trudil biti predsednik vseh."
