Pandemija je zahtevala visok davek od gospodarstva in družabnega življenja. Novice o cepivu so spodbudne, kljub temu pa bo potrebno še nekaj časa, da se povrnemo v "normalno" stanje. Zima bo zaradi naraščanja števila okužb še izziv in razmere se lahko še zaostrijo, preden bo bolje. Zdi se, da so trgi zazrti v prihodnost in se na trenutno stanje ne ozirajo preveč. Zaradi tega so nastala razhajanja med delniškimi trgi in realno ekonomijo. Vrednotenja so vse prej kot ugodna in ponujajo razloge za pesimizem.
Pa vendar vrednotenja indeksov ne morejo biti edino uporabno merilo. Za to obstajata dva razloga. Pričakujemo lahko, da bodo obrestne mere zelo dolgo na nizkih ravneh. Pandemija je namreč povzročila premik v filozofiji več glavnih centralnih bank, ki so sprejele prožnejši pristop k ciljanju na inflacijo in/ali bolj poudarile druge cilje. Drugi razlog pa sta hitrost in odločnost političnih odločevalcev za podporo tveganim trgom premoženja med pandemijo, ki bi lahko trajno vplivala na pripravljenost vlagateljev, da ostanejo investirani.
Tvegane naložbe še imajo prostor za rast
Obsežne monetarne in fiskalne spodbude bodo na dolgi rok vsekakor pustile posledice. Državni dolg je močno zrasel, ob tem se sprožajo številna vprašanja, kako bodo države v prihodnje obvladovale visoko zadolženost. Prav tako ne moremo pričakovati, da bo monetarna politika ohlapna v nedogled. V nekem trenutku bo centralna banka morala zategniti zavoro in to ne bo brez bolečih posledic. In ne nazadnje se upravičeno sprašujemo, kaj obsežni ukrepi pomenijo za inflacijo v bodoče.
Nizka zaposlenost bo na kratki rok veter v prsi inflaciji, v drugi polovici desetletja pa je verjetnost inflacije višja. Takrat bodo centralne banke primorane k dvigu obrestne mere, kar bo vplivalo na normaliziranje visokih delniških kazalnikov. Zato bo za vrednotenja zelo pomembno, kaj bodo počele centralne banke. Da bi se izognili prehitremu zategovanju monetarne politike, je ameriška FED spremenila njihov cilj inflacije. Ta naj bi v povprečju znašala dva odstotka, kar pomeni, da je v določenem obdobju inflacija tudi višja kot povprečje. S tem so si kupili čas, ki jim omogoča, da pustijo gospodarstvu, da se pregreje, preden pričnejo dvigovati obrestne mere.
Za delnice je pričakovati nižje donose kot v preteklem obdobju, kljub nižjim pričakovanjem pa bodo donosi še vedno presegali donose obveznic. V preteklih 150 letih so tudi v obdobjih, ko je naraščala inflacija, donosi delnic vedno presegli donose obveznic, pa čeprav so bili njihovi za inflacijo prilagojeni donosi mizerno nizki.
Smo v začetni fazi novega gospodarskega cikla. Pričakovani dobički še imajo prostor za rast, s cepivom je vrnitev v normalno stanje blizu, kar bo sprostilo zadržanega potrošnika. Nizke obrestne mere so dobra popotnica za kapitalske investicije, ki imajo prav tako blagodejen vpliv na dobičke. Gonilo delniških trgov je ekspanzivna monetarna politika, sporočilo centralnih bank pa je, da bo takšna ostala še nekaj časa. To je razlog za optimizem v naslednjih 12 do 18 mesecih. Tvegane naložbe še imajo prostor za rast. Delnice bodo še naprej bolj donosne kot obveznice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
