Vseeno pa ob umiritvi omenjenih tveganj v prihodnje lahko pričakujemo ugodno klimo na kapitalskih, predvsem delniških trgih, ob tem pa nadaljevanje ničelnih obrestnih mer na bančne depozite. Na tem mestu lahko omenimo, da z umiritvijo epidemioloških tveganj lahko pričakujemo, da se bo velik delež presežnih denarnih sredstev v bankah alociral v kreditiranje gospodinjstev in podjetij (kar bo lahko povzročalo inflatorne učnike), pomemben delež denarnih sredstev, nabran v skladih, pa na delniške trge (kar jih bo dražilo).
Za nami je tudi že skorajda celotna sezona objav poslovnih izidov podjetij za letošnji tretji kvartal v ZDA, saj je v času pisanja že 458 podjetij od 500, zajetih v indeksu S&P 500, objavilo svoje poslovne izide. Podjetja iz zdravstvenega sektorja so v letošnjem tretjem kvartalu imela najvišjo 11-odstotno rast prihodkov in najvišjo 15-odstotno rast dobička, pri tem pa so bili proizvajalci medicinske opreme prav tako uspešni kot farmacevtska podjetja. Nadaljevanje rasti prihodkov in dobičkonosnosti se v tem sektorju pričakuje tudi za letošnji zadnji kvartal. Tega sicer ne moremo trditi za celoten indeks S&P 500, a kljub temu je ta z razmerjem med ceno delnic in dobičkonosnostjo pri 26 še vedno relativno dražji od farmacevtskega sektorja, pri katerem je to razmerje 22.
Z začetkom tedna smo bili na kapitalskih trgih priča krepkim poskokom tečajev v letos najbolj opustošenih sektorjih. Delnice podjetij v energetskem sektorju, kot so JPMorgan Chase, so poskočile za približno 10 odstotkov, skoraj toliko je pridobil tudi industrijski sektor v ZDA.
Z vlagateljevega stališča je zdaj predvsem nujno, da se taki poskoki na trgu ne zamujajo. Take novice bodo tudi v prihodnje na trgu povzročile hitre poskoke pri delnicah, še posebno pri sektorjih, ki so bili zaradi pandemije najbolj pod pritiskom. Tisti vlagatelji, ki v svojih portfeljih ne bodo imeli tudi sektorjev, ki so bili letos najbolj prizadeti, bodo pač zamudili višje donose in posledično zaostali za trgom.
Zgleden primer tega je bančni sektor. Trenutno se še vedno giblje na zelo nizkih nivojih. Povprečje evropskih bank ta čas trguje na nivoju 0,41 knjigovodske cene, medtem ko je pred koronakrizo trgoval pri nivoju 0,64 knjigovodske cene. Poleg tega moramo vedeti, da je bančnih sektor preplavljen z visoko likvidnostjo, kar pomeni, da lahko pričakujemo, da bodo banke presežke denarnih sredstev uporabile tudi za dokupe lastnih delnic. Z umiritvijo epidemioloških razmer pa seveda lahko pričakujemo tudi krepkejše povpraševanje po energentih in v globalni pridelovalni dejavnosti ter izboljšanje razmer v letalskem prevozništvu in turizmu na splošno. Skratka, zdaj je čas, da vlagatelji osvežijo svoje portfelje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
