Z zgoraj navedenimi besedami je srbski delegat dr. Miljenko Vesnić, član delegacije SHS na pariški mirovni konferenci 1919, 20. maja prepričeval člane teritorialne komisije, naj podprejo zahtevo vodje slovenske delegacije dr. Ivana Žolgerja, da morajo Prekmurje, ki je zelo pomembno vprašanje, priključiti k matičnemu narodu oziroma Kraljevini SHS. Komisija je na isti seji potrdila predlog člana ameriške delegacije Douglasa Johnsona, kartografa predsednika Wilsona, da bo meja med Madžarsko in Kraljevino SHS potekala severno od reke Mure, tam, kjer je še danes. Porabje, kjer je takrat živelo približno sedem tisoč Slovencev, je kljub prizadevanju jugoslovanske delegacije ostalo na Madžarskem. Vrhovni svet je predlog teritorialne komisije potrdil 9. julija, na zahtevo delegacije SHS pa so jugoslovanske čete 12. avgusta zasedle Prekmurje v dogovorjenih mejah, čeprav mirovna pogodba z madžarsko še ni bila podpisana. To se je zgodilo šele 4. junija 1920 v palači Trianon v Parizu.
Priključitev Prekmurja k matičnemu narodu je bila rojena na mirovni konferenci v Parizu