V času spopadanja z boleznijo covid-19 je v Sloveniji vzklilo kar nekaj pobud za javno zbiranje podatkov o okužbi na podlagi samoporočanja. To naj bi nam ob bok siceršnjemu uradnemu spremljanju števila obolelih dalo bolj jasno sliko o stanju zdravih, okuženih ter ozdravljenih pri nas. Gre za idejo, da bi lahko širjenje okužbe s covidom-19 spremljali s pomočjo zbiranja podatkov, pridobljenih skozi proces samoporočanja, v katerem ljudje samoocenjujejo svoje zdravje in s pomočjo aplikacij oziroma temu namenjenih portalov poročajo o prisotnosti ali odsotnosti simptomov, sicer značilnih za okužbo s covidom-19.
Seveda se v zvezi s tem takoj pojavi vprašanje, kako je z varnostjo tovrstnih, zelo osebnih podatkov in v kakšne namene se ti podatki kasneje uporabljajo. Zbiranje informacij o zdravju posameznikov namreč nosi s sabo veliko stopnjo tveganja, kar se tiče zagotavljanja anonimnosti tovrstnih podatkov in preprečevanja morebitnih zlorab pri nadaljnjem upravljanju z njimi. Vendar pa se na tem mestu ne bom osredotočala na problem varovanja osebnih podatkov, ki je seveda precejšen. Izpostaviti namreč želim nekatere probleme samega načina zbiranja podatkov o obolevnosti s covidom-19, ki temelji na osnovi samoporočanja, in opozoriti na smiselnost ter morebitne negativne posledice tega početja.
Problem zbiranja podatkov na podlagi samoporočanja
Podatki, ki jih zbiramo s pomočjo samoocenjevanja - torej tako, da ljudje sami pri sebi ocenjujejo določene lastnosti ali znake - nosijo osrednjo težavo v svoji subjektivnosti. Tudi kadar gre za poročanje o prisotnosti zdravstvenih simptomov, kot so povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, glavobol, kašelj, bolečine v mišicah ali težko dihanje, so tovrstne ocene močno pod vplivom subjektivnih doživljanj posameznika. Če izmerjena telesna temperatura še nekako ustreza objektivnosti (ob predpostavki, da si telesno temperaturo merimo seveda pravilno), bi to težko trdili za podatke, dobljene na osnovi subjektivnih občutkov, kot so bolečine v mišicah ali občutek dušenja (težko dihanje). Še zlasti pa moramo o objektivnosti tovrstnih podatkov podvomiti v trenutni situaciji s covidom-19, ko je raven anksioznosti med ljudmi že tako povišana in smo posledično bolj pozorni na prisotnost omenjenih simptomov.
Problem veljavnosti
Meritev je veljavna takrat, kadar z njo pridobljeni podatki v resnici dajejo informacijo o tistem, kar želimo meriti (oziroma mislimo, da merimo). Ali lahko na podlagi prisotnih simptomov, kot so slabo počutje, utrujenost, nahod, vročina in kašelj, govorimo, da gre pri posamezniku za okužbo z novo obliko koronavirusa? Seveda ne. Prav lahko ima ta isti posameznik prehlad, običajno gripo ali pa so njegove težave morda povsem psihosomatskega izvora. Po trenutno veljavnih smernicah je namreč edini veljavni način ugotavljanja prisotnosti okužbe s covidom-19 mikrobiološko testiranje. Zato na podlagi merjenja na osnovi samoporočanja ne bi dobili podatkov o tem, koliko je v Sloveniji zdravih oziroma okuženih posameznikov, temveč koliko ljudi pri sebi (ne) zaznava posameznih simptomov - to pa je zelo drugačen podatek od načrtovanega.
Problem prikazovanja podatkov na osnovi zbiranja s samoporočanjem
Pri zbiranju in obdelavi podatkov velja splošno načelo "Garbage in, garbage out". To pomeni, da ob nekvalitetnih vhodnih podatkih težko računamo na kvalitetno končno oceno, ki jo dobimo na osnovi teh podatkov. Kadar analiziramo podatke, zbrane na način, ki ne ustreza standardom kvalitetnega zbiranja podatkov, je slika, ki jo dobimo na podlagi takih analiz, lahko močno popačena ali celo napačna. Kar morda še ne predstavlja velikega problema, če zbiramo podatke o tem, kateri praznik je Slovencem najljubši ali pa kako ocenjujejo svoje dnevno razpoloženje. Če prikazujemo podatke o številu okuženih oseb s covidom-19 in njihovi razpršitvi po posameznih regijah, pa ima napačna slika lahko strahovite posledice. Dva primera možnih posledic napačne ocene: Če na podlagi pridobljenih podatkov zmotno ocenimo, da je število okuženih s covidom-19 višje od realnega števila obolelih, lahko s tem povzročimo med ljudmi nepotreben strah in množična nepremišljena dejanja, ki iz tega sledijo. V nasprotnem primeru - če ocenimo, da je okuženih oseb znatno manj, kot znaša njihovo realno število - pa lahko povzročimo, da bodo ljudje v manjši meri spoštovali potrebne ukrepe v boju proti širjenju virusa.
Pomisleki ob zbiranju in prikazovanju zdravstvenih podatkov na podlagi samoporočanja
Preusmerjanje pozornosti
