Čas za podiranje starih miselnih plotov

Jelka Zupanič
07.01.2020 19:41

Zdaj je čas, ko lahko na Zahodnem Balkanu izkoristimo priložnost, da postanejo slovenska podjetja strateški igralci ter unovčijo znanje in povezave v regiji, je podjetjem v 2020 svetoval direktor ISR Tine Kračun

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenija podpira članstvo Severne Makedonije v Evropski uniji. 
Epa

Zahodni Balkan je za poslovanje naših podjetij velika priložnost, saj je to edina regija, na kateri so lahko slovenska podjetja strateški igralci, je na tradicionalnem ponovoletnem srečanju gospodarstvenikov, politikov, diplomatov spomnil gostitelj srečanja Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve (ISR). A letos bodo morala pri poslovanju z državami na Zahodnem Balkanu upoštevati tudi ključna tveganja: tudi na razmere pri njih vplivajo spremenjeni geopolitični odnosi, širitve EU ni na obzorju, perspektiva tako ostaja nejasna, tveganje pa prinaša še s politiko prepletena korupcija, ki rahlja vladavino prava. A ko so zunanjega ministra Mira Cerarja danes vprašali, kaj čaka Zahodni Balkan v letu 2020, je odgovoril: "Kljub nekaj grenkim trenutkom v zadnjem letu sem glede širitve EU vedno bolj optimističen."

Za Severno Makedonijo in Albanijo rešitev morda že do poletja

Cerar je spomnil, da želi nova Evropska komisija nadaljevati širitev EU in da ji v določeni meri nasprotuje le nekaj držav. Zato je bil prepričan, da bi se predvsem za Severno Makedonijo in Albanijo lahko našla rešitev že v prvi polovici leta, saj je naklonjena začetku pogajanj večina članic EU, v tem času pa bi lahko dosegli tudi dogovor o glavnih točkah metodologije širitve. Ne sme se namreč ponoviti lanska napaka, ko Severni Makedoniji in Albaniji EU ni odprla vrat. Cerar je dejal, da EU ni bila odgovorna, ker ni držala obljube. In spomnil, da so v Makedoniji spremenili ime, odigrali pred tem pomembno vlogo na migracijski poti, EU pa jih ni nagradila oziroma je ljudi v teh državah razočarala.

Države v regiji naj bi se tesneje povezale

Preden so sedli za okroglo mizo nekdanja avstrijska ministrica za zunanje zadeva Karin Kneissl, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, član uprave Generali CEE Holding Gregor Pilman in Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav v ISR, je slednji spomnil, da Balkana ne poznamo dovolj. Si pa domišljamo, da ga. In ker se zanašamo, da bodo desetletja stara znanstva in izkušnje še prinašali pluse, četudi stikov nismo negovali, tvegamo oziroma težje obvladujemo negotovosti v regiji, ki jo imamo pred nosom.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta