Novo je tudi, da morajo govorci v notranjih prostorih, kjer za udeležence velja pogoj PCT, obvezno nositi masko. Izjema brez maske je mogoča le, če so ostali udeleženci od govorca oddaljeni vsaj 2 metra, je po seji vlade povedal minister za zdravje Janez Poklukar.
Od sobote bo mogoče čez mejo brez napotitve v karanteno, tudi če je bilo cepljenje opravljeno z odmerkoma dveh različnih cepiv.
Z današnjim dnem, je povedal Poklukar, Slovenija začenja s testnim izdajanjem evropskega digitalnega potrdila, tako imenovanega zelenega potnega lista, z naslednjim tednom pa tudi že redno. Digitalno potrdilo je enotno in za vse državljane brezplačno. Pravi naslov za pridobitev digitalnega covid potrdila je portal zVEM.
Kaj pa če digitalne identitete za dostop do tega potrdila še nimate? Minister Poklukar je napovedal, da bodo konec junija vsem cepljenim domov pošiljali potrdilo, da so cepljeni, nato pa tudi cepljenim z enim odmerkom in prebolevnikom. Vsi izvajalci cepljenja pa bodo najpozneje od 1. julija ob cepljenju izdali še digitalno evropsko potrdilo o cepljenju. Izvajalci testiranj pa takšno potrdilo o testiranju. Prav tako z julijem bo mogoče v lekarnah priti do potrdila o testiranju ali prebolelosti ali cepljenju.
Evropsko digitalno potrdilo bo mogoče pridobiti tudi prek aplikacije, a točna časovnica uvedbe aplikacije je odvisna od Googla in Appla, ki za implementacijo potrebujeta še nekaj dni.
Sicer pa potrdilo ni pogoj za vstop v tujo državo, saj za nekatere države zadostuje že hitri test. Te zahteve določa vsaka država članica samostojno, je pojasnil Janez Poklukar.
Krek: Razlogov za odlašanje s cepljenjem ni
Direktor NIJZ Milan Krek je na popoldanski novinarski konferenci dejal, da so epidemiološki podatki zelo spodbudni, število okuženih se vztrajno manjša, izboljšujejo pa se tudi vsi drugi parametri. Podatki kažejo, da je za to zaslužno predvsem cepljenje, ki je popolnoma izničilo tretji val tako imenovanega angleškega seva.
Ob tem je pozval vse, posebno pa starejše, ki imajo večjo tveganje za hujši potek bolezni, da se cepijo. Opozarja, da je cepiv dovolj in med njimi lahko izbirate, "zato razlogov za odlašanje s cepljenjem ni".
Krek pravi, da so bili ukrepi v Sloveniji med milejšimi v Evropi, pri tem je omenil tudi Italijo, ki da je z epidemiološko uro končala šele pred kratkim. "To pomeni, da smo z razmeroma majnhim posegom v življenje ljudi dosegli dober rezultat kontrole epidemije."
V Sloveniji doslej 18 primerov indijske različice novega koronavirusa
Število potrjenih primerov delta različice novega koronavirusa, ki so jo najprej potrdili v Indiji, je v Sloveniji v tem tednu doseglo 18. Slovenija se trenutno uvršča med države, kjer je razširjenost te različice zelo nizka, a skrb vzbuja dejstvo, da precej primerov ni povezanih s potovanji, pravi direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik.
Zato krepijo sistem sledenja. Ob zmanjševanju števila opravljenih PCR testov povečujejo delež pozitivnih vzorcev, pri katerih ugotavljajo različico virusa. V tem tednu je vključenih 20 odstotkov pozitivnih vzorcev, v naslednjem tednu bodo vključili vse vzorce, ki so bili na PCR testiranjih pozitivni, je na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 napovedala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).
Po besedah Žohar Čretnikove se želijo namreč prepričati, da dobivajo realno sliko, ko gre za širjenje različice delta, ki vzbuja skrb po svetu. Kot je dodala, pa preliminarni rezultati testiranja, ki ga opravljajo v laboratorijih, kažejo, da utegnejo v naslednjem tednu poročati o dvakrat večjem številu primerov te različice.
Ta ni prisotna le v Indiji, o sekvencah te različice so poročali iz več kot 75 držav, največ iz Velike Britanije, kjer v zadnjem tednu beležijo 60.000 primerov okužb s to različico. Večina primerov je med prebivalci, ki niso bili cepljeni proti covidu-19 oz. so prejeli le eno dozo cepiva. Pri polno cepljenih prebivalcih pa beležijo le 0,05-odstotni delež okužb, je navedla Žohar Čretnikova.
Med bolj prizadetimi državami s to različico je po njenih besedah tudi Rusija, kjer delta različica med sekvenciranimi vzorci predstavlja 36 odstotkov, na drugem mestu pa je Velika Britanija s 34 odstotki.
Po oceni Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je delta različica 40 do 60 odstotkov bolj prenosljiva kot angleška različica virusa oziroma različica alfa, kot je poimenovana po novi nomenklaturi Svetovne zdravstvene organizacije, ki jo je ta uvedla, da bi se izognili stigmatizaciji držav, je pojasnila.
Kot je dodala, je ECDC ocenil tudi, da uspe različica, ko je dobrih 50 odstotkov bolj prenosljiva od prejšnjih, izpodriniti staro različico v dobrih 70 dneh. Ocena ECDC tudi je tudi, da bi delta različica lahko v začetku avgustu predstavljala 70 odstotkov vseh novih okužb v Evropi, konec avgusta pa že 90 odstotkov, je navedla Žohar Čretnikova.
V Sloveniji sicer že nekaj tednov močno prevladuje različica alfa. Vsega skupaj pa so doslej zaznali 57 različic virusa. T. i. različice delta plus v Sloveniji še niso zabeležili. Žohar Čretnikova pa je pojasnila, da ne gre za popolnoma novo različico, saj so jo v Veliki Britaniji zaznali že v aprilu. Novo pa je, da je Indija to različico razglasila kot tisto, ki vzbuja posebno skrb.
Kaj je pokazala raziskava o mešanju cepiv?
Raziskave glede mešanja cepiv proti covidu-19 so se šele začele, kažejo pa v smer, da bo verjetno na ta način res možno povečati imunski odgovor, je danes dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Za zdaj velja stališče Evropske agencije za zdravila (Ema), da je treba cepljenje dokončati z isto vrsto cepiva.
Beovićeva je na današnji vladni novinarski konferenci predstavila nekaj prvih ugotovitev tujih raziskav o mešanju cepiv proti covidu-19. Raziskovanje tega je postalo še posebej zanimivo takrat, ko so nekatere države omejile cepljenje s cepivom AstraZenece na starejše od 50 ali 60 let in je ostalo kar nekaj oseb, mlajših od te starostne meje, ki so za prvi odmerek prejele cepivo AstraZenece in se je postavilo vprašanje, kako jih cepiti naprej, je pojasnila Beovićeva.
Omenjene raziskave po njenih besedah predstavljajo šele nek začetek vedenja o kombinaciji cepiv, kažejo pa v smer, da bo verjetno na ta način res možno povečati zaščito, povečati imunski odgovor.
"Se pa seveda pojavlja vprašanje varnosti takega načina cepljenja, če vemo, da je prvi odmerek cepiva AstraZeneca tisti, pri katerem lahko, sicer izjemno redko, pride do teh hudih neželenih učinkov. Pri drugem odmerku so ti resni neželeni učinki bistveno - deset in večkrat - manj pogosti," je med drugim dodala.
Tako da odločitev glede mešanja cepiv po njenih besedah nikakor ni enoznačna. "Nekatere države so se odločile, da dovolijo mešanje, ampak zaradi tega, ker so omejile uporabo cepiva AstraZenece s starostno mejo in je mešanje možno zaradi tega, da mlajši od starostne meje ne prejmejo več cepiva podjetja AstraZeneca," je dejala.
V Evropi Ema svojega stališča glede tega ni spremenila. Če pa bi nekdo izrecno želel, da bi dobil drugi odmerek drugega proizvajalca, pa gre za neuradno rabo, ki vso odgovornost za neželene učinke prenaša na zdravnika, ki cepi, in tudi na osebo, ki je cepljena in se s takim pristopom strinja, je pojasnila.
"Uradno takega mešanja ne moremo priporočiti, vprašanje pa je, kaj bodo pokazale raziskave v prihodnje, kakšen bo skrbni znanstveni pregled omenjenih raziskav. In kakšen bo razmislek in še novi podatki o tem, kakšen naj bi bil tretji odmerek cepiva, ki ga pričakujemo v jeseni ali pa po letu dni po prvem cepljenju," je dodala.
Beovićeva se je danes dotaknila tudi zadnjih stališč glede cepljenja otrok, potem ko je posebno pozornost vzbudila izjava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljena 21. junija, v kateri je pisalo, da se cepljenje otrokom in mladostnikom v obdobju, v katerem je cepivo podjetij Pfizer in BioNTech registrirano, ne priporoča, ker še ni dovolj ovrednotena varnost cepljenja v tej populaciji.
"Ta stavek je bil precejšnje presenečenje, saj je slab teden pred tem ekspertna skupina za cepiva pri WHO navedla, da so ta cepiva dostopna, da se lahko uporabljajo pri otrocih oz. adolescentih od 12. leta naprej, da pa seveda otroci, zato ker niso posebej ogroženi, ne predstavljajo prioritete, in da priporočajo, da v vseh državah najprej cepijo bolj rizične skupine in šele nato otroci," je dejala.
Izjava, objavljena 21. junija, je bila po njenih besedah umaknjena s spletnih strani WHO in ostaja samo ta, ki govori o tem, da otroci niso prioritetna skupina za cepljenje.
Stališča držav po svetu do cepljenja otrok in mladostnikov s cepivom Pfizer so sicer različna. V ZDA cepivo izrecno priporočajo, v Evropi je večinoma cepivo registrirano, priporoča pa se posebej tistim skupinam otrok, pri katerih se zaradi njihovih kroničnih bolezni pričakuje hujši potek bolezni covid-19, podobno je priporočilo pri nas, je še dejala Beovićeva.
Včeraj 43 okužb
Novih 43 okužb s covidom-19 (sedem manj kot dan prej) so pri nas potrdili z včerajšnjimi PCR-testi, opravili so jih 2146. Pozitivnih testov je bilo za 2 odstotka.
Opravili so tudi 30.629 hitrih testov.
Bolnišnično zdravljenje potrebuje 80 ljudi, 21 pomoč respiratorja. V zadnjem dnevu ni zaradi posledic virusa nihče umrl.
V sedemdnevnem povprečju je število okužb za slabo desetino manjše.
Slovenija bo BiH brezplačno odstopila 48 tisoč odmerkov cepiva AstraZeneca. V BiH epidemiološke razmere niso ugodne, je spomnil minister Poklukar, precepljenost je zelo nizka.
