Urška Mlinarič
Člani glavnega stavkovnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so danes, po preučitvi vladne ponudbe o odpravi plačnih nesorazmerij v vzgoji in izobraževanju, sklenili, da bodo 13. aprila izvedli drugi dan splošne stavke v vzgoji in izobraževanju, in to od vrtca do univerze. Vlada se drugemu dnevu stavke, prvi je bil izveden 9. marca lani, lahko izogne, če najkasneje do 8. marca s sindikatom podpiše stavkovni dogovor, v katerega bodo vključene njihove pripombe in ki bo vključeval vseh devet sindikalnih zahtev.
Ključna stavkovna zahteva ostaja nerešena
V Svizu, ki ga kot glavni tajnik vodi Branimir Štrukelj, ocenjujejo, da vlada Roberta Goloba v devetih mesecih od prevzema oblasti ni pokazala zadostne pripravljenosti za sklenitev stavkovnega dogovora. "Oblasti do legalnih in legitimnih zahtev 38.248 zaposlenih, ki so izglasovali stavkovne zahteve, kažejo podcenjujoč odnos in se sistematično izmikajo iskanju rešitev v okviru stavkovnega sporazuma," so zapisali v Svizu in dodali, da se v nasprotju z odnosom do nekaterih drugih poklicnih skupin, s katerimi je sklenila stavkovne dogovore, "do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju vlada obnaša podcenjujoče in prezirljivo".
Ključna stavkovna zahteva po odpravi zaostankov pri plačah, ki jih vlada eksplicitno priznava, je še povsem odprta. Vsebina vladne ponudbe pa ne zagotavlja, "da je zvišanja mogoče realizirati v doglednem času", pojasnjujejo v sindikatu.
Visokošolski sindikat Slovenije: Ponujajo nam goloba na strehi
Tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS) Gorazd Kovačič je vladno ponudbo o odpravi plačnih anomalij v visokem šolstvu označil za "žalitev in provokacijo". Kovačič pravi, da vlada za orientacijsko delovno mesto visokošolskega učitelja ponuja manj kot zaposlenim v douniverzitetnem izobraževanju. Prav tako ponudba ne odpravlja porušenih plačnih nesorazmerij med visokošolskimi učitelji in zdravniki.
Kovačič je potrdil, da jim je vlada tudi v pisni ponudbi za orientacijsko delovno mesto visokošolskega učitelja ob aprilskem štiriodstotnem dvigu, ki ga bo dobila večina javnih uslužbencev, ponudila še 12 odstotkov povišice, za orientacijsko mesto učitelja pa 16-odstotno povišico. "Medtem ko so z nazivom višji svetnik učiteljem že pred tem odprli karierno pot navzgor, bi tistim na univerzitetni ravni ponudili manj," pojasnjuje Kovačič in dodaja da je nesprejemljivo še, da bi profesor, ki poučuje bodoče zdravnike, imel za sedem plačnih razredov nižjo plačo od zdravnika, višjega specialista, ki ga je izobraževal. Kolikšne povišice bi bila deležna druga delovna mesta, iz ponudbe ne izhaja. Pojasnjeno naj bi bilo le, da se bo to določalo ob reformi.
"Iz ponudbe izhaja, da naj bi se v sklopu pogajanj o prenovi plačnega sistema do 30. junija dogovorili o uskladitvi primerljivosti z zdravniki, pri čemer pa ni jasno terminsko določeno, kdaj naj bi bila realizirana odprava plačnih nesorazmerij."
Po njegovem razumevanju naj bi se to zgodilo ob implementaciji reforme. "V primeru, da do izpeljave reforme ne bo prišlo, pa bi za orientacijska delovna mesta v visokem šolstvu sindikati morali zbrati kvorum, saj se ta mesta določajo v splošni kolektivni pogodbi za javni sektor. To pa pomeni, da bi na dvig plač v visokem šolstvu moralo pristati približno 24 sindikatov," je jasen Kovačič. Ki dodaja, ustne obljube o dvigu plač visokošolski predavateljem brez doktorata, med katere sodijo asistenti in lektorji, za osem odstotkov še pred reformo v pisni ponudbi ni.
V zameno za omenjene dvige vlada od omenjenih dveh sindikatov želi zavezo, da bosta tvorno sodelovala pri prenovi plačnega sistema in da realizacije reforme ne bosta ovirala. "Skratka, ponujajo nam goloba na strehi," je vladno ponudbo komentiral Kovačič in napovedal, da bo sindikat ponovno razpravljal o možnosti stavke. Od vlade medtem v nadaljnjem pogajalskem procesu pričakuje kakšen bolj spodbuden predlog, "ki bo odražal tako pomen univerz kot tudi zahtevnost zasedbe delovnih mest v visokem šolstvu".
