Srečko Klapš
V Delamarisu so zaradi podražitev električne energije kolektivni dopust, ki so ga običajno izvedli v decembru, premaknili v prvi teden januarja.
Potem ko je Agencija za energijo s 1. januarjem letos zvišala omrežnino za distribucijski sistem za kar 14 odstotkov, je ta poteza naletela na burne odzive. Med njimi tudi infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca, saj meni, da gre za nerazumno odločitev agencije, medtem ko vlada sprejema ukrepe za blažitev energetske krize. "Elektrodistribucijska podjetja bi zmogla tudi brez tega dviga, o katerem vlada in pristojno ministrstvo nista bila obveščena," je bil oster Vrtovec. Na včerajšnji tiskovni konferenci o dosežkih slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju infrastrukture in energetike je minister Vrtovec še zaostril retoriko, ko je dejal, da ima agencija "še možnost, da odločitev spremeni", saj da vlada nima možnosti posega oziroma preprečitve odločitve regulatorja. Ob tem se strinja, da distribucijski sektor potrebuje denar za energetski prehod in nadgradnjo omrežja, a da bi agencija z dvigom omrežnin lahko počakala in ne bi dodatno obremenjevala podjetij in gospodinjstev.
Energetski vavčerji in uredba o posrednih stroških
Pravna podlaga za energetski vavčer, ki bi služil kot pomoč gospodinjstvom ob rastočih cenah energije in toplote, je pripravljena, je včeraj povedal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. O višini zneska vavčerja in času uveljavitve ukrepa pa usklajevanja še tečejo, je dodal minister, saj meni, da je treba počakati, kakšne bodo dejanske posledice krize zaradi rasti cen energentov, da ne bi "prehitro potegnili potez, ki bi bile premalo ali preveč". Pomoč energetsko intenzivnim podjetjem zaradi rastočih cen plina in elektrike pa pripravljajo na ministrstvu za okolje v okviru uredbe o posrednih stroških. Po njej bodo v skladu z zakonom o varstvu okolja določeni način in pogoji dodelitve nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij ogljikovega dioksida, zaradi katerih so v primerjavi s konkurenco iz drugih delov sveta manj konkurenčni. Uredba bi lahko bila po Vrtovčevih besedah sprejeta februarja.
Vrtovec je prst usmeril tudi v poslovanje distribucijskih podjetij in njihove bilance, ki kažejo "da je bil ta ukrep zdaj povsem nepotreben in bi lahko počakali nekaj mesecev". Ob tem spomnimo, da je imelo pet elektrodistribucijskih podjetij lani več kot 39 milijonov evrov čistega dobička.
Omrežnina naj bi se zviševala vsako leto
V Agenciji za energijo, ki jo vodi Duška Godina, pa pojasnjujejo, da kljub 14,16-odstotnemu zvišanju omrežnin tarifne postavke za prenosni sistem ostajajo nespremenjene, kar pomeni skupno zvišanje za približno 10 odstotkov. Navajajo tudi primere vpliva zvišanja omrežnine na položnice za značilnega gospodinjskega in industrijskega odjemalca. Tako bodo gospodinjstva z letno porabo 3500 kilovatnih ur mesečno plačevala 1,88 evra več, industrijski odjemalci pa, odvisno od letne porabe, od 39 do 2780 evrov mesečno več kot doslej. Na letni ravni to pomeni za gospodinjstva 22 in pol evra več, za industrijske odjemalce pa od 469 do kar 33.386 evrov letno višji strošek. "Agencija za energijo je sprejela strokovno pravilno in razumno odločitev, ki temelj na proučenem stanju v podjetjih Eles, SODO in vseh petih distribucijskih podjetjih. Omrežnina je namenski vir za zagotavljanje delovanja elektrooperaterjev, za vzdrževanje in razvoj omrežij in nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države. Za definiranje energetske revščine in sprejemanje ukrepov za ublažitev vplivov dviga cen energentov je odgovorna izključno država. Določanje omrežnine pa je v pristojnosti Agencije za energijo, ki je in mora biti popolnoma neodvisna od katerihkoli političnih, javnih ali zasebnih interesov," utemeljujejo svojo odločitev in dodajajo, da je višina omrežnine odvisna od stroškov elektrooperaterjev in gibanja porabe električne energije. "Nižja poraba, ki smo ji priča v trajanju epidemije covida-19, je ključni razlog za dvig tarifnih postavk, saj le tako lahko pokrijemo stroške, potrebne za nemoteno izvajanje dejavnosti elektrooperaterjev." V Agenciji za energijo glede na to, da je vlada v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta napovedala, da bo od leta 2021 do 2030 potrebnih 4 milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja, kar je za okoli 250 milijonov evrov na leto več kot do zdaj, napovedujejo še, da bo ob sedanjem obsegu investicij, ki znašajo 130 milijonov evrov letno, po prvih ocenah vsako leto potreben vsaj 12- do 15-odstotni dvig omrežnine.
Gospodinjski odjemalec z letno porabo 3500 kilovatnih ur bo imel letos za 1,88 evra višji mesečni strošek oziroma za 22,52 evra višji letni strošek.
Industrijski odjemalec z letno porabo 50 megavatnih ur bo imel za 39 evrov višji mesečni strošek oziroma za 468,85 evra višji letni strošek.
Industrijski odjemalec
z letno porabo 2 gigavatni uri bo imel za 284 evrov višji mesečni strošek oziroma za 3407 evrov višji letni strošek.
Industrijski odjemalec z letno porabo 24 gigavatnih ur bo imel za 2782 evrov višji mesečni strošek oziroma za 33.386 evrov višji letni strošek.
V GZS in OZS pričakujejo hitro ukrepanje države
Medtem v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljajo, da o nevzdržnih razmerah zaradi drage elektrike tarna vse več podjetij, nekatera se soočajo tudi z nevarnostjo zaustavitve proizvodnje. Nazadnje so zaradi podražitev električne energije v Delamarisu kolektivni dopust zaposlenih premaknili iz decembra v prvi teden januarja. Zaradi visokih cen električne energije je grozila ustavitev strojev papirnici Vipap Videm Krško. Mojca Resnik, predsednica uprave, je včeraj sporočila, da so podpisali pogodbo z dobaviteljem električne energije in s tem za zdaj rešili problem z njeno dolgoročno oskrbo. Zato v GZS, kjer so pripravili predlog sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem, pričakujejo hitro ukrepanje vlade. Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) opozarjajo na posledice visokih podražitev surovin in energentov. Direktor OZS Danijel Lamperger državo poziva, naj zagotovi spodbude v energetski krizi, da bodo podjetja, dokler se cene ne stabilizirajo, lahko normalno poslovala. "Vse okoliške države so načeloma intervenirale, pri nas pa se govori, da so podjetniki špekulirali. Kar ni res; podjetjem so se konec leta iztekle pogodbe, cene so pred tem narasle in tako imajo podjetja velike težave v poslovanju," je dejal Lamperger.
Za hitro ukrepanje in kapico
Tudi v Mariborski livarni Maribor (MLM), ki jo vodi direktor Davor Šenija, čutijo posledice višjih cen energentov. Od lani se je namreč strošek za energente potrojil, nanj pa bo vplivala tudi višja omrežnina. Šenija zato pozdravlja ukrepe, ki bi omilili naraščanje cen energentov, vendar namesto vzpodbud, ki so po njegovem mnenju manj pregledne, predlaga uvedbo kapice na ceno električne energije, ki jo proizvedemo doma. Te je za okoli 60 do 70 odstotkov. Seveda, če bi se s tem strinjala tudi Evropska unija.
Medtem v Talumu pozdravljajo kratkoročno shemo, ki jo je v sodelovanju s podjetji predlagala GZS, in bi jo bilo po mnenju predsednika uprave Marka Drobniča treba vzpostaviti takoj. "V nepredvidljivih okoliščinah sta zelo pomembna hitra reakcija ter zagotavljanje mednarodno konkurenčnega in primerljivega poslovnega okolja. Potrebna bi bila takojšnja implementacija vseh priporočil Evropske komisije z maksimalnimi razbremenitvami, ki jih ta dovoljuje. Taka pomoč bi bila dobrodošla za vse, ki višjih cen električne energije ne morejo prenesti v ceno izdelka na trgu."
O problematiki rasti cen energentov so v četrtek govorili tudi na posvetu premiera Janeza Janše s predstavniki gospodarstva na Brdu pri Kranju in sklenili, da se bodo tega lotili na gospodarskem ministrstvu skupaj z ministrstvom za infrastrukturo. "Posvet pri predsedniku vlade pomeni premik v pozitivno smer pri iskanju rešitve problematike visokih cen energentov," ocenjuje predsednik GZS Tibor Šimonka po obljubi premiera, da bo vlada zagotovila pomoč najbolj ogroženim podjetjem zaradi izjemnega dviga stroškov energije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
