Srečko Klapš
Banka Slovenije (BS), ki jo vodi Boštjan Vasle, je pretekli petek vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ob tem so poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in tudi pravo EU. "Zakon je sporen predvsem z zornega kota monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije," še utemeljujejo vložitve zahteve. V BS pozdravljajo namero vlade za ureditev pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, a dodajajo, da trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona so podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki kot so zapisali v BS, niso bili upoštevani. Zakon namreč določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv.
Menijo, da je to kršitev prepovedi monetarnega financiranja
V sporočilu za javnost po vložitvi ustavne presoje so povzeli argumente, s katerimi v BS utemeljujejo zahtevo. Zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki ne sodijo v delokrog centralne banke. Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.
Zakon določa, da bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije
Objavili odločbe in dokumente v zvezi z ukrepi in izbrisi
Banka Slovenije je 3. januarja letos na svoji spletni strani objavila tudi dokumentacijo za vseh šest bank, ki so jim v letih 2013 in 2014 izrekli ukrepe na podlagi Zakona o bančništvu. Gre za Abanko, Banko Celje, Factor Banko, Novo KBM, NLB in Probanko. Objavljene so odločbe, pogodbena razmerja Banke Slovenije z osebami, ki so izdelale ocene vrednosti bank. Nadalje dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin (stresni test Oliver Wyman, stresni test Roland Berger).
Banke z več kot pol milijarde evrov dobička
Konec novembra je bilančna vsota bank v Sloveniji dosegla 40,894 milijarde evrov, kar pomeni 6,2-odstotno medletno rast oziroma največjo rast po krizi. Dobiček po davkih je v enajstih mesecih znašal 520,2 milijona evrov, s čimer je presegel predlanski celoletni dobiček. Tako so banke v enajstih mesecih lanskega leta dobiček pred davki povečale za 16,4 odstotka na 583,9 milijona evrov, dobiček po davkih pa se je zvišal za 13,9 odstotka, je objavila Banka Slovenije.
Novembra, ko je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja za prebivalstvo, se je v primerjavi z oktobrom medletna rast stanovanjskih posojil povečala. Medletna rast potrošniških posojil se je nekoliko znižala, a je ostala visoka. Pri stanovanjskih posojilih se je medletna rast po oktobrski okrepitvi novembra še nekoliko povečala, in sicer na 5,8 odstotka.
Novembra je medletna rast potrošniških posojil znašala 10,3 odstotka, oktobra 11,9 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih znašala v povprečju 12,2 odstotka.
