Cepljenje da ali ne: Zaupajmo znanosti

Andreja Kutin Lednik
28.12.2020 06:00
Cepivo nam je znanost zagotovila v rekordnem času, a za mnoge še vedno prepozno. Dobro bi bilo imeti to dejstvo v mislih, preden se kdorkoli odloči deliti med ljudi sumljive proticepilske prispevke.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tamino Petelišek/Sta

Jasno je, da obstaja tudi v Sloveniji trdo proticepilsko jedro, ki mu niti najmočnejša injekcija zdravega razuma ne bo pomagala priti do spoznanja, da cepiva preprečujejo hude bolezni in smrt. V redu, če je to njihova volja, cepljenje je neobvezno. A nihče ne daje pravice do strašenja ljudi in širjenja nestrpnosti prav nikomur. Sploh ne po tem, ko je epidemija pobrala že previsok davek, v času, ko je družba pod izrednim pritiskom in torej bolj reaktivna kot kadarkoli. Vsak, ki se odloči, da bo vsled nenavadnih vzgibov širil dvom o zanesljivosti edinega načina, ki nas lahko reši ali vsaj postopoma izpušča paro iz ponorelega ekonomlonca, naj ima tudi zavest, da obstaja možnost, da je prispeval k prezgodnji smrti sočloveka. Morda se sliši usodno, a tako je. Tokrat je svet črn in bel. Čisto vsak kvaziargument, ki naj bi razkril zaroto za cepljenjem, je bil ovržen, in če kdaj, je zdaj čas, da zaupamo znanosti, ki je v tem letu dala od sebe najboljše, kar premore. Rekordni čas je dosegla zato, ker so bili v razvoj vloženi neznanski napori, in da, tudi denarji so bili rekordni, a še vedno so zneski, namenjeni razvoju cepiv, neprimerno nižji od škode, ki sta jo utrpeli zdravstvo in gospodarstvo. Seveda pa ne gre mimo dejstva, da so tudi vse nadzorne agencije tokrat sodelovale, namesto zavirale razvoj. Desetletja, o katerih je govora pri razvoju cepiv v mirnih nepandemskih časih, so največkrat namenjena zbiranju denarja za laboratorije, pripravljanju birokracije in čakanju v vrsti. Agencije niso dvigale zapornic varnosti, počele so le to, kar bi lahko tudi sicer - krajšale birokratske postopke. Veliko lekcij se je naučila tudi znanost, denimo, da lahko odprta znanost in sodelovanje naredita velikanske premike, ki rešujejo življenja, in da lahko ob primerni podpori pomagata mnogim. Žal je moralo do tega prelomnega trenutka priti s strašnimi posledicami, a zdaj vemo, kaj zmore človeštvo, če preprosto sodeluje.

Morda smo se lahko v infodemiji smejali tistim s pretirano domišljijo, ki so povezovali wuhanski virus s tehnologijo 5G, danes se ljudem, ki širijo bizarne proticepilske teorije ne moremo posmihati. Dvomi, ki jih razširjajo nepoznavalci, so preveč škodljivi. Divje asociacije in nepreverjene anekdote naj ne preglasijo argumentov znanosti, kajti če jih bodo, smo kot družba zelo zrahljali temelje, na katerih smo zgradili civilizacijo. Že res, da farmacevti niso vedno ravno dobre vile iz obljubljene dežele, a v tem primeru so edini s čarobno stekleničko, ki ji ni možno oporekati po nobenem preverjenem znanstvenem kriteriju. Dvom je pomemben, ampak dejstva naj ostanejo sveta.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta