Oskrbovanci domov za starejše, ki covida niso preboleli, so se lahko cepili že v nedeljo, sledili so zaposleni v domovih, 550 odmerkov pa so namenili bolnišnicam z intenzivnimi enotami za covidne bolnike. V prvi pošiljki je bilo 9750 odmerkov in večino so že porabili. Z naslednjimi 6825 odmerki cepiva, ki naj bi prispeli še letos, bodo cepljeni zdravstveni delavci. Nato pričakujemo 16.575 odmerkov vsak teden. V začetku januarja jih bo večina namenjena še zdravstvenim delavcem. "V drugi polovici januarja pa lahko že pričakujemo prve odmerke, ki bodo namenjeni starejšim, ki niso oskrbovanci domov za starejše," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne in nadaljevala, da bodo pred začetkom vsesplošnega cepljenja prednost dobili še gasilci, učitelji, policisti in še katere skupine, ki so bolj izpostavljene stikom.
Cepljenje trenutno poteka z ameriško-nemškim cepivom Pfizerja in BioNTecha. Ob registraciji še drugih proizvajalcev bi se lahko dinamika stopnjevala in pristojni pričakujejo, da bi do konca julija oziroma avgusta lahko cepili tudi do 1,2 milijona ljudi.
Marca bi lahko bilo že 60 odstotkov ljudi naklonjenih cepljenju
Da bi bilo cepivo učinkovito, bi se moralo precepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva. Raziskave sicer kažejo, da se ljudje za zdaj v taki meri ne bi odločili za cepljenje, vendar se ta delež počasi povečuje. "Ko je bila objavljena novica o prvem uspešno potrjenem cepivu, je bilo razmerje glede naklonjenosti cepljenju med 'bolj ne' in 'bolj da' 57:43 odstotkov, zadnji vikend pa se to razmerje že približuje izenačenju, saj znaša 52:48 odstotkov. Ker se je v tem času tudi pričelo cepljenje, pričakujemo, da bomo že v naslednji meritvi čez slaba dva tedna dosegli vsaj razmerje 50:50," razlaga Andraž Zorko iz družbe Valicon, kjer v raziskavi #Novanormalnost redno spremljajo namero cepljenja med prebivalstvom.
Enkrat mesečno preverjajo tudi razloge za cepljenje oziroma proti cepljenju. Pri razlogih za cepljenje prevladuje solidarnostni vzgib (57 odstotkov), ta razlog je v porastu, sledi osebna zaščita pred virusom (43 odstotkov). Pri razlogih proti pa je na prvem mestu nezaupanje v novo cepivo (60 odstotkov), sledi strah pred morebitnimi stranskimi učinki (43 odstotkov). "Podatek o rasti solidarnostnega vzgiba pri razlogih za cepljenje je spodbuden, razumeti pa moramo tudi zadržek tistih, ki se bojijo novega cepiva oziroma morebitnih stranskih učinkov. Pri tem lahko predvidevamo, da se bo delež teh zniževal z naraščanjem števila cepljenih prebivalcev, s tem pa se bo obrnilo tudi razmerje med 'bolj za' in 'bolj proti'. Glede na trenutni trend bi lahko v marcu že pričakovali željno razmerje 60:40 v prid naklonjenosti cepljenja," še meni Zorko.
Da bi bilo cepivo učinkovito, bi se moralo precepiti vsaj 60 odstotkov prebivalstva
Brez učinkovite kampanje ne bo šlo
A do takega rezultata bomo lahko prišli le z ustrezno kampanjo, je prepričan strokovnjak dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu. "Predlagal sem, naj ministrstvo za zdravje najame profesionalno agencijo, ki bo naredila res privlačno in učinkovito kampanjo. Gre za tako pomembno zadevo, da je zanjo vredno nameniti dovolj sredstev in se je lotiti profesionalno," je prepričan. "Vse, kar bo pod 60 odstotkov, bo slabo, kar bo pod 30, pa bo katastrofalno," je še dejal o deležu cepljene populacije in opomnil, da je treba predvsem pri zaposlenih v domovih za starejše doseči visoko precepljenost. "Tukaj sem pričakoval podporo vodstev domov za starejše, saj so vodstva odgovorna za oskrbovance in bi morala voditi z zgledom. Mislim, da je problem dezinformiranost preko govoric in družbenih omrežij ter slabo poznavanje in majhno zaupanje v medicino. Če zaposleni ne upoštevajo medicinskih in znanstvenih dokazov, potem ne moremo pričakovati, da bodo pripomogli k višjemu deležu cepljenja oskrbovancev. Če se bo osebje zavedalo, da gre za privilegij, ki mu ga marsikdo zavida, bi se morda odločili drugače," je prepričan Jerala, a se tudi boji, da bi se na družbenih omrežjih lahko zgodila še kakšna negativna kampanja o stranskih učinkih. Tudi antropolog Dan Podjed je zato prepričan, da je kampanja o pozitivnih učinkih cepljenja, ki bi dosegla vso populacijo, ključna. "Mladi namreč ne spremljajo novinarskih konferenc in klasičnih medijev, a doseči je treba tudi njih. Na družbenih omrežjih se razširjajo lažne novice in tudi to infodemijo bi bilo treba zaustaviti. Bolj učinkovito pa bi tudi bilo, če bi ljudi nagovarjali s tem, da ko se cepijo, pomagajo skupnosti, ne pa v prvi vrsti sebi. Na to bi ljudje bolj pristali," je še prepričan Podjed.
Če ljudje odgovora nimajo, si ga izmislijo sami
Po nekaterih državah so se politiki cepili med prvimi in tako državljane s svetlim zgledom pozvali, naj se tako odločijo še sami. Med prvimi sta se cepila češki premier Andrej Babiš in srbska premierka Ana Brnabić. "Pri nas to ne bi delovalo. Če bi se politiki cepili prvi, bi bili deležni kritik, da so preskočili vrsto in ukradli mesto bolnim in starejšim. Taka poteza bi bila razumljena negativno," je prepričan politični svetovalec sedanjim ministrom Sebastjan Jeretič. In tako meni tudi Roman Jerala, ki pa bi si želel, da bi vsi predstavniki političnih strank javno podprli cepljenje in izjavili, da se bodo cepili takoj, ko bodo zaščiteni najbolj ogroženi oziroma ko bodo prišli na vrsto glede na prioriteto. Antropolog Podjed pa še doda, da je glavni pogoj za zaupanje ljudi tudi prava in hitra komunikacija. "Naenkrat je glavna tema postala fotografija Bojane Beović, kako se je cepila in da so ji po cepljenju zrasli lasje. Na to vlada ni odgovorila. Tu je treba ukrepati takoj. Morali bi pojasniti, ali so objavili staro fotografijo, ali se še ni cepila in ali se namerava cepiti. Če ljudje odgovora nimajo, si ga izmislijo sami, in to je hud problem," pravi Podjed.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
