Covid-19 je prinesel epidemijo nadurnega dela. "Marsikaj je naenkrat postalo sprejemljivo, čeprav ni pravilno"

V času od prve razglasitve epidemije covida-19 do danes so se delovni procesi v vseh panogah precej spremenili. Tipični primer je delo na daljavo, ki ga je pred letom 2020 opravljalo zelo malo delavcev, leta 2019 v Evropi pet odstotkov, nakar je skokovito naraslo. Po podatkih Eurofounda je že spomladi 2020 delo na daljavo postalo običajna oblika dela za vsaj 30 odstotkov zaposlenih v Evropi. Ta oblika dela ni čisto zlato. Sprememb je še nekaj.

24 ur prisotni in pod nadzorom

Dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani pravi, da je delo na daljavo "kot nepričakovani družbeni eksperiment razgalil njegov potencial. Ampak tudi dejstvo, da ima nenadzorovana in neregulirana selitev dela na domove številne negativne posledice za delavce, posebno za tiste, ki zanj nimajo ustreznih prostorskih in drugih pogojev ali/in z delom usklajujejo druge vloge, denimo skrb za otroke, in samo kratkoročne koristi za delodajalce."

Da niso vsi navdušeni nad delom doma, zaznava tudi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, saj "se je že po krajšem razdobju ostajanja doma izrazito pokazala želja po delu na delovnem mestu s sodelavci".

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice v praksi ne srečuje pozitivnih premikov, ki bi jih prinesel covid-19. "Nekoč eksotika dela od doma, ki je postala mainstream, vpliva na socializacijo človeka in bojazen je, da bo postalo navada. Naloge bi morale biti jasne, strukturirane in postavljene v časovni okvir, sicer se to sprevrže v 24-urno delo pod nadzorom." 

V okoliščinah delovanja 24-urne ekonomije in standardov vse večje storilnosti, učinkovitosti in hitrosti analitiki govorijo o "epidemiji nadurnega dela, utemeljeni na elektronskih komunikacijah in virtualnem prezentizmu. Analiza delovnih izkušenj v času pandemije je pokazala po eni strani, da so zaradi epidemije delodajalci, ki so prej bili zadržani do omogočanja dela od doma, ugotovili, da delavci delo (še bolj) uspešno opravijo, ko imajo več avtonomije pri odločanju, kdaj in kje ga opravljajo. Po drugi strani pa se je izkazalo, da je nujno regulirati delovni čas in urediti razmere pri delu na daljavo, omogočeno z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Pri tem je posebno pomembno delavcem omogočiti pravico do odklopa," poudarja profesorica Kanjuo Mrčela.

Erozija delovnega prava

Lidija Jerkič ugotavlja, da je "prej togo razumevanje marsikaterega instituta delovnega prava postalo zelo raztegljivo", kar bi lahko imelo dolgoročne posledice. Nagiba se k oceni, da "gre za erozijo delovnega prava. Marsikaj je naenkrat postalo sprejemljivo, čeprav ni pravilno. Odrejanje dela od doma je na eni strani možnost, ki jo odrejajo delodajalci, pa je ne želijo delavci, na drugi strani bi jo želeli delavci, pa jim delodajalci tega ne omogočijo."

Sindikalistka izpostavlja tudi problematiko neenakomernega delovnega časa zaradi nadomeščanja obolelih. "Delavci so bili negotovi vsak dan sproti, kdaj, koliko in če sploh bodo delali. Nadomestila plač, posebno tam, kjer podjetja niso delovala, so prav tako težava, saj pogosto niso odmerjena v skladu z zakonom, ampak so nižja. Dodatki za delo v pogojih covida-19 in dodatki ter izplačila, ki so jih določali PKP-ji, so naslednje veliko področje, kjer so nastajali pogosti spori. Veliko bo sporov zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so nastale v tem času. Težko je analizirati po panogah, delavcih, tovarnah in konkretnih primerih, saj je tega enostavno preveč," meni in še dodaja, da "se delavci manjkrat poslužujejo formalnih možnosti za pritožbe, saj je strah za ohranitev dela precej velik".

Podobne izkušnje omenja tudi Goran Lukić. "Dogaja se, da imamo delavce na čakanju, bolniški, v karanteni in delavce, ki tudi zato intenzivno ter pod pritiski delajo po deset ur in več." Da je anomalij, kršitev na delovnopravnem področju več, kot je videti, je prepričan. "Ne pozabimo, da vsi delodajalci v koroni niso nenadoma postali enotna skupina v težki situaciji, med katerimi ni slabih in izkoriščevalskih."