Prof. dr. Matjaž Fležar, internist in pulmolog, je na kliniki Golnik, univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, vodil oddelek za covid-19 že ob prvem pojavu te bolezni pri nas in po kratkem "premoru" je bil pred nekaj tedni oddelek znova vzpostavljen. Na oddelku je trenutno enajst bolnikov s covidom-19 in nekaj še prostih postelj. Polna zasedenost bi pomenila povečanje zdravstvenih teamov, kar seveda hromi delo na drugih oddelkih. Klinika Golnik ima to veliko prednost, da je bilo mogoče covid oddelek organizirati v stavbi nekdanjega negovalnega oddelka, ki je ločena od glavne klinike. Na kliniki so se v prvem valu okužili samo trije zaposleni - kar je tudi v evropskem merilu odlična ocena za zdravstveno ustanovo v času covida.
"Nekdanji negovalni oddelek smo preuredili v dve ločeni krili z vmesnim čistim delom in filtri; bolj rizične bolnike namestimo bliže oknom, da lahko vsak trenutek preverjamo njihovo stanje in nadziramo monitorje za merjenje vitalnih funkcij. Sicer pa so v sobah nameščene tudi kamere," pravi dr. Fležar. Res je bil potreben nakup prenosnega rentgenskega aparata za covid oddelek, a to je bila dobra naložba, saj vsak premik obolelih zaradi rentgeniziranja v glavno stavbo klinike pomeni tudi potencialno tveganje za vdor okužbe, pravi naš sogovornik.
V sobi mora biti sam
Ampak kako konkretno je videti obravnava bolnika, ki ga pripelje reševalno vozilo in pri katerem obstaja denimo sum na pljučnico, ni pa znano, ali je morebiti okužen s koronavirusom?
"Ob sprejemu je treba bolnika najprej temeljito izprašati. O bolezenskih znakih, o tem, ali je bil v stiku z okuženo osebo, in tako naprej. In če sprejemni zdravnik oceni, da je potreben sprejem v bolnišnico, ga je treba sprejeti, pa če ima covid ali ne, ne pa čakati izvidov. Ampak treba ga je namestiti v sivo cono, to je nadvse pomembno. In še bolj - vsak pacient s sumom na okužbo mora biti v sobi sam. Mi smo poleg sprejemne ambulante zelo hitro iz mavčnih plošč zgradili pet sobic dva krat tri metre, jih zaprli z vrati, in tudi če zdaj dobimo pet sumov hkrati, lahko bolnike izoliramo in jih začnemo takoj zdraviti, kot da bi bili na normalnem oddelku. In seveda z njimi delamo, kot da so pozitivni na koronavirus, se pravi v popolni varovalni opremi - kajti mi smo 'varuhi vrat', mi skrbimo, da bolnišnica ne bo dobila na redni oddelek bolnika, ki ima covid."
Brez papirjev in svinčnikov
In tu je še nešteto podrobnosti, ki jih zahteva delo na covid oddelku. V kužnem delu sta nenehno na voljo dva mobilna telefona - k bolnikom seveda ne nosijo papirjev in svinčnikov. Izvide - kot je denimo EKG - fotografirajo in pošljejo v obliki MMS, anamneze narekujejo v sestrsko sobo preko interfona, zdravniško dokumentacijo, ki pride z reševalci, razkužijo z UV-lučjo ... Pri oblačenju osebne varovalne opreme je obvezna nenehna dvojna kontrola. "Ko vstopiš iz kužnega dela oddelka v filter in obratno, te zmeraj nekdo nadzoruje, kako delaš. Kajti ko misliš, da vse že rutinsko obvladaš, je možnost napake večja. Zdaj smo v veliki prednosti bolnišnice, ki imamo izkušnjo z bolniki s covidom; tiste, ki so se v pomladanskem valu okužb otepale teh bolnikov, češ, mi se tega ne gremo, se zdaj, ko ni izbire, šele učijo, kako ravnati. Ravno danes sem imel tukaj tri zdravnike in medicinsko sestro iz manjše bolnišnice, da sem jih učil, kako se napraviti, ko greš v kužni del."
Skrajni čas je, da pripravimo bolnišnice
Skrajni čas je, da pripravimo bolnišnice, tako običajne kot intenzivne oddelke, da bomo kos povečanemu prilivu bolnikov s covidom-19, je opozoril vodja strokovne skupine za intenzivno nego Marko Noč. Zavedati se moramo, pravi, da bo med deset in 20 odstotkov obolelih potrebovalo bolnišnico, število novih okužb pa narašča. Po njegovih besedah je nesporno dejstvo, da se bo zaradi naraščanja števila novih okužb povečal pritisk na bolnišnice, da bo zdravstvenega kadra primanjkovalo in bo zato treba začasno ukinjati elektivne programe. "Nihče ne more povedati natančne številke, koliko kadra primanjkuje. Vse je namreč odvisno od situacije, koliko bolnikov bo prišlo v bolnišnice in koliko jih bo potrebovalo intenzivno nego," je dejal. (sta)
Prerivanja med zdravstvenim osebjem, da bi delalo na covid oddelkih, seveda ni. "Pravim, da je preveč zdravstvenih delavcev, predvsem zdravnikov, scrkljanih. Kako lahko sploh razmišljajo, da nečesa, za kar so se izobrazili, ne bodo delali. A bodo zdravniški manekeni celo življenje ali pa bodo delali tudi kaj, kar je nevarno?! In potem še zdravniška zbornica reče, da je normalno, da se zdravniki bojijo ... Saj je prav, da se bojijo, strah je dober motivator, da se naučiš delati varno in skrbno."