A Damjana Žuglja na zaslišanje ni bilo. Zato ga bodo znova povabili na eno od prihodnjih sej. Parlamentarna preiskovalna komisija je imela danes na dnevnem redu zaslišanje štirih prič, in sicer poleg Žuglja še nekdanji uslužbenki urada za preprečevanje pranja denarja Petro Zakrajšek in Simono Kaučič in še aktualnega uslužbenca Lea Pongračiča. Odvzal se je le slednji, ki je tudi edini prevzel vabilo na zaslišanje.
Za druge na komisiji niso dobili obvestila, da naj bi ga prevzele, je povedal predsednik komisije in poslanec Svobode Aleš Rezar. Dodal je, da je na dosedanjo prakso možno, da se bodo priče seje kljub temu udeležile, saj je njen sklic javno objavljen.
Urad za preprečevanja pranja denarja pod vodstvom tedanjega direktorja Žuglja je leta 2021 na podlagi anonimke sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij, je prvi poročal spletni portal N1.
Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce je oktobra lani kazensko ovadil Nacionalni preiskovalni urad (NPU), specializirano državno tožilstvo (SDT) pa je vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Žuglja in še pet oseb, osumljeni so zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij.
Pongarčič: Ob prihodu Žuglja več preiskav na podlagi anonimk
Leo Pongračič je na današnjem zaslišanju potrdil, da se je v uradu pod Žugljem povečalo število anonimnih prijav, na podlagi katerih je urad začel zbirati podatke. Nekdanji vodja sektorja za sumljive transakcije v uradu za preprečevanje pranja denarja z delom v uradu začel leta 1999. Ko je vodenje urada leta 2021 prevzel Žugelj, pa je bil premeščen na Furs. Razlogov za premestitev mu uradno niso pojasnili, "ustno pa sem bil seznanjen, da se strateški pogledi takratnega vodje urada in moji pogledi ne ujemajo, kar je bilo verjetno tudi res", je danes pred komisijo povedal Pongračič, ki je zdaj znova zaposlen v uradu kot sekretar.
Glede skokovitega porasta anonimnih prijav v času, ko je urad vodil Žugelj, je pojasnil, da zakon sicer predvideva, da urad sprejema in analizira tudi prijave drugih prijaviteljev, vendar v uradu do leta 2014 nikoli niso odpirali primerov na podlagi tovrstnih prijav. Anonimne prijave so običajno motivirane ali vsebujejo zelo splošne podatke, treba je tudi oceniti njihovo verodostojnost. To pa je težko, če ni podatkov, je poudaril.
Kot je pojasnil, so v preteklosti prejeli do eno anonimno prijavo na leto, potem pa je bilo teh prijav tudi več kot 20, kar se mu zdi ogromno. Več anonimk je bilo po njegovem spominu naslovljeno neposredno na Žuglja. Potrdil je tudi, da so ga po prihodu Žuglja v urad klicali iz banke in preverjali, ali je zahteva urada verodostojna oziroma ali so v uradu spremenili protokol glede pošiljanja zaprosil. Ugotavlja tudi, da so pri uradnih zaznamkih o odprtju primera manjkale ključne vsebinske informacije, na podlagi katere je urad pod Žugljem odprl preiskavo in začel zbirati informacije.
Rezarja je zanimalo tudi povečevanje števila vpogledov v transakcijske račune. Pongračič je na podlagi lastnih izkušenj pojasnil, da urad povprečno na posamezen primer vpogleda v tri ali štiri bančne račune. Vpogledov je sicer lahko tudi več, vendar je to običajno za primere, ki jih urad obdeluje skupaj s policijo in tožilstvom, ali ko gre za velike kriminalne združbe, je pojasnil. Da bi nekdo naenkrat vpogledoval v več sto računov, pa se Pongračiču s strokovnega vidika zdi neobvladljivo.
Preiskovalna komisija je med svojim delom sicer zaznala tudi primere anonimnih prijav, ki so na splošno opisovale, da prihaja do pranja denarja zaradi transfernih cen in neznanih virov financiranja. Te anonimne prijave pa so potem postale osnova za odprtje preiskave, je dejal Rezar.
"Jaz tega ne bi napisal," je odgovoril Pongračič. Po njegovih pojasnilih mora biti ocena za odprtje preiskave vsebinska, transferne cene pa so splošen pojem oziroma floskula, je ocenil.
Člane komisije je podrobno zanimala tudi selitev arhiva urada, saj so ugotovili, da je bil del arhiva preseljen na ministrstvo za finance. Pongračič je odgovoril, da ne ve, kdaj natančno je prišlo do selitve. Prav tako ne ve, kdo ima zdaj dostop do arhiva in do ključev oziroma, kaj se danes dogaja z arhivom, kar je po njegovi oceni veliko tveganje za urad.
Zanikal je, da bi Žugelj od njega zahteval dokumente, ki se navezujejo na direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darka Muženiča.
Če se omenjeni ne bodo odzvali tudi na naslednje zaslišanje, pa ima komisija pripravljeno strokovno pričo, "tako da zaslišanje na tisti dan zagotovo bo." Tema o delovanju urada se mi zdi prepomembna tema, da je ne bi do konca raziskali ali eventualno predali preiskovalnim organom, ker gre za enega najhujših sumov zlorab urada.
Veliko je tudi pozivov, da se pred komisijo povabi predsednika vlade Roberta Goloba. Rezar je poudaril, da se glede termina usklajujejo s kabinetom predsednika vlade in da bodo to izvedli v čim krajšem času. Za zaslišanje imajo rezerviranih več terminov, zato ne dvomi, da bodo to uspeli izvesti še pred pred parlamentarnimi počitnicami. Zavrnil je očitek, da pri tem zavlačujejo. "Če bi šlo za zavlačevanje, ga niti ne bi zaslišali," je dejal.
Žuglja in njegove najtesnejše sodelavce je oktobra lani kazensko ovadil NPU, Specializirano državno tožilstvo pa je vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper Žuglja in še pet oseb, osumljeni so zlorabe zaradi domnevno nezakonitega brskanja po bančnih računih več kot stotih ljudi in podjetij.
