Dan maternih jezikov v znamenju večjezičnega učenja

Z letošnjo temo mednarodnega dneva maternih jezikov Večjezično izobraževanje je steber medgeneracijskega učenja želi Unesco poudariti pomen večjezičnih izobraževalnih politik in praks za trajnostni razvoj, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. 

Podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk je v poslanici poudaril, da bi se Slovenci lahko zamislili nad svojim izvornim maternim jezikom. "To je kot nenehno vračanje k studencu, postanek popotnika pri rojstvu izvorne vode. Da se odžeja. Je spomin. Sedanjost. Prihodnost. Je širina sveta in intimen prostor posameznika, zatočišče pred temo, varovanje zgodovine, odganjanje urokov. Obramba pred gozdom, v katerem izgubljamo smer. Je smisel. Potešitev. Je dialog in samogovor, je stisk roke in objem. Toplina v mrzlih burjastih časih. Je narod. Njegovo zrcalo. Je domovina," je zapisal o mednarodnem dnevu maternih jezikov.

Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v poslanici zapisala, da verjame, da se zavedamo, da je materinščina veliko več kot samo eno od sredstev komunikacije. "Pravzaprav je nedeljiv del posameznikove identitete, ki jo oblikuje skupnost na podlagi svojega jezika, dediščine in kulture." 

O politikah in praksah večjezičnega izobraževanja

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je pripravila spletni seminar v Parizu, na katerem so strokovnjaki za predšolsko vzgojo, pismenost, priložnostno učenje in avtohtone jezike razpredali o tem, kako bi izvajali politike in prakse večjezičnega izobraževanja, da bi zagotovili kakovostno učenje. To bi poleg učnih rezultatov izboljšalo tudi prenos medgeneracijskega znanja, jezikov, kulture in dediščine, so zapisali na spletni strani.

Društvo slovenskih pisateljev bo nocoj pripravilo literarno-pogovorni večer, ki so ga zasnovali kot pogovor s pisatelji slovenskega in italijanskega jezikovnega prostora. Gostje so bili slovenski zamejski pesnik in esejist Jani Oswald, pesnik in pisatelj Feri Lainšček, slovensko-italijanski pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelinčič in Zlatka Obed, piska, ki deluje v Trstu. 

Največ dva materna jezika

Mednarodni dan maternih jezikov praznujemo od leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so 21. februarja 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj materni jezik, bengalščino. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Po podatkih Unesca okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobrazbe v jeziku, ki ga govori ali razume. Slovenščina je materni jezik približno 2,5 milijona Slovencev, živečih v Sloveniji in drugod po svetu. Lahko pa ima človek glede na življenjske okoliščine tudi dva materna jezika, prvega in drugega.

Na območju Slovenije je slovenščina večinski materni jezik, na narodno mešanih območjih pa pogosto tudi italijanščina in madžarščina, ki sta uradna jezika italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Prav tako imajo druge materne jezike številni priseljenci, ki so v Slovenijo prišli iz drugih držav. Danes sicer obstaja od 6000 do 7000 jezikov (številni sproti izumirajo), največ govorcev pa govori mandarinščino.