Ključna ukrepa predloga osmega protikoronskega zakona, ki ga vlada že pripravlja, sta podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo najmanj do konca aprila in subvencije podjetjem ob dvigu minimalne plače, je v petek napovedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Danes pa se bo sestal s socialnimi partnerji na posvetovalnem pogovoru o višini dviga minimalne plače.
Sindikati: Velja velika previdnost
"Subvencioniranje minimalne plače je nov predlog, o katerem, razen iz medijev, ne vemo ničesar. Tudi ni tako enostaven, kot se zdi na prvi pogled. Zanj velja velika previdnost, saj imamo delodajalce, ki minimalno plačo izplačujejo, ker je to edina zakonska obveznost, dejanska izplačila pa gredo preko drugih vrst izplačil (recimo potni nalogi ...). Menimo tudi, da bi ukrep država nujno morala vezati na ohranjanje delovnih mest, ne le v času trajanja ukrepa, temveč tudi določen čas po njem. Vsebinsko komentiranje sicer, dokler ne slišimo predloga, ni mogoče, seveda pa smo zadovoljni, da ni več govora o zamrznitvi minimalne plače," je pred današnjim srečanjem z ministrom povedala Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Kar pa zadeva novo višino minimalne plače, ki jo mora minister za delo določiti oziroma objaviti najkasneje do 31. januarja, ZSSS ob tem ves čas opozarja na neustrezno višino minimalnih življenjskih stroškov, določeno leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016. Kljub večkratnim pozivom jim ministrstvo za delo še ni odgovorilo. Sami pa ocenjujejo, da bi upoštevanje realnih minimalnih stroškov pomenilo, da bi morala biti minimalna plača vsaj 847 evrov neto. In koliko višja bi morala biti minimalna plača sicer z januarjem? V najslabšem primeru bi se morala zvišati za 20 odstotkov nad 613 evrov, kolikor znašajo minimalni življenjski stroški za leto 2017, kar je 735 evrov neto, torej okoli 1050 bruto. Zdaj znaša 940 evrov bruto, torej bi se morala zvišati za več kot 100 evrov bruto.
735
ali 847 evrov neto - to je zdaj vprašanje o višini minimalne plače
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) predlagajo, da bi država subvencionirala oziroma krila razliko med 940 evri in njeno novo višino, ki jo bo določil minister, vse do konca leta. Delodajalske organizacije že nekaj časa opozarjajo, da mnoga podjetja zvišanja minimalne plače ne bodo prenesla. Opozorila je še okrepila epidemija covida-19 in delodajalci so vladi že pri pripravi sedmega protikoronskega paketa predlagali začasno zamrznitev minimalne plače. Sindikati so se temu ostro uprli, tako zdaj o tem ni več govora. Vlada je nato poskušala nesoglasje rešiti s kompromisnim predlogom, po katerem bi bila nova formula za izračun minimalne plače uveljavljena šele 1. aprila. Do konca septembra bi stroške zvišanja krila država, nato pa delodajalci. Vendar pa sta takšnemu predlogu nasprotovali obe strani, zato ga vlada v sedmi protikoronski zakon ni vključila.
GZS: Podjetja se bodo selila v tujino
Po informacijah GZS imajo nekatera podjetja zaradi zvišanja minimalne plače že pripravljene programe za selitev v tujino. "Vztrajali bomo, da se še pred izplačili januarskih plač najde rešitev v obliki povračila podjetjem, ki bodo zaradi dviga minimalne plače posebno prizadeta," je napovedala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. "Če do tega ne bo prišlo, se bojimo, da bo cena zelo visoka. Predvsem bo to pomenilo povečanje števila brezposelnih in izgubo kar nekaj podjetij iz določenih panog. To pomeni, da se bomo morali preprosto ponovno odpovedati panogam, ki smo se jih v zadnjem desetletju trudili znova postaviti na noge, denimo lesno industrijo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
