Na štiri novele davčnih zakonov se je finančnemu ministrstvu do izteka javne razprave o predlaganih popravkih davkov odzvalo 80 "kritikov". Večino pripomb, okoli 60 odstotkov, so poslali posamezniki, podjetja, organizacije in interesna združenja pa manj, 33 pripomb. Največ so jih v ministrstvu pričakovano prejeli na novo dohodninsko lestvico, na dvig splošne olajšave in na napovedano višjo obdavčitev dohodkov iz kapitala.
Ta ostaja sicer cedularna, stopnja pa ne bi bila več 25-odstotna, ampak 27,5 odstotna. A kritikov ni motila le stopnja bodoče obdavčitve dohodkov iz kapitala, ampak so opozarjali tudi na priznane normirane stroške pri odsvojitvi in pridobitvi kapitala, na nabavne vrednosti kapitala, na obdavčitev obresti, dividend in dobičkov iz kapitala in na priznane normirane stroške pri najemninah. Ob bodoče obvezno plačevanje 7-odstotnega minimalnega davka na dobiček in za odstotno točko višjo stopnjo davka na dobiček, ki bi se iz 19 odstotkov povzpel na 20 odstotkov, se je spotaknilo 14 kritikov. Med njimi so bili le trije posamezniki, organizacije pa so svetovale piscem davčne reforme previdnost pri dvigovanju davčnih bremen podjetij, si želele tudi nove davčne olajšave in še kaj, česar v tokratne popravke še niso vključili.
V finančnem ministrstvu se bodo vsebinski analizi pripomb, ki so jih do 1. avgusta zbrali v javni razpravi, posvetili v počitniškem avgustu. Preučili jih bodo in, kot so znova sporočili včeraj, ustrezno upoštevali utemeljene pripombe. V začetku jeseni bodo nadaljevali usklajevanje davčne reforme s socialnimi in koalicijskimi partnerji. Takrat bodo morda nekatere pripombe postale sestavni del končnih predlogov davčnih popravkov. Veljati naj bi začeli prihodnje leto. In bodo morali biti "javnofinančno vzdržni", niso pozabili opomniti v finančnem ministrstvu.
