Poslanci državnega zbora bodo danes odločali o predlogu novele zakona o dohodnini, ki jim ga je vlada poslala v obravnavo in sprejetje v začetku maja. V njej predlaga povečanje splošne olajšave, ki jo lahko uveljavljalo vsi zavezanci za dohodnino, za 1000 evrov na leto do leta 2025. To za delavca z minimalno plačo že leta 2022 pomeni 160 evrov bruto več, za delavca s povprečno plačo 260 evrov bruto več in za tistega s trikratnikom povprečne plače 330 evrov bruto več. Do leta 2025 se bodo te številke zvišale na 640 do 1320 evrov, je ob predstavitvi predloga povedal minister za finance Andrej Šircelj. Predlagana je tudi uvedba seniorske olajšave v višini 1500 evrov za starejše od 70 let, pri uporabi električnega vozila za zasebne namene pa ne bo treba plačati bonitete. V predlogu zakona je predvidena vnovična uvedba usklajevanja olajšav z inflacijo.
Razbremenjevanje najvišjih plač, nižji davek od dividend
Zavezance, ki so v petem dohodninskem razredu (to so tisti z najvišjimi plačami in jih je manj kot pol odstotka vseh zavezancev), želi vlada davčno razbremeniti z znižanjem davčne stopnje s sedanjih 50 na 45 odstotkov. Vlada pojasnjuje, da "razbremenjuje zavezance, ki so bili dodatno obremenjeni v času finančne in gospodarske krize".
Predlagane davčne spremembe
Dvig splošne olajšave na 7500 evrov do leta 2025
Uvedba seniorske olajšave v višini 1500 evrov
Znižanje davčne stopnje v petem dohodninskem razredu na 45 odstotkov
Znižanje stopnje dohodnine na 25 odstotkov za dohodke iz kapitala
Znižanje stopnje dohodnine na 15 odstotkov za dohodke od najemnin
Za zavezance, ki imajo dohodke od obresti, dividend, od prodaje nepremičnin in druge dohodke iz kapitala, torej spet v glavnem premožnejše, je predlagano znižanje stopnje dohodnine s 27,5 na 25 odstotkov. Tega davka naj ne bi bilo treba plačati zavezancem, ki bi delnice, nepremičnine in drugo premoženje prodali po 15 letih lastništva. Zdaj je ta doba 20 let.
Stopnja dohodnine za dohodke od najemnin naj bi se znižala s sedanjih 27,5 na 15 odstotkov, delež normiranih stroškov, ki jih finančna uprava prizna pri ugotavljanju davčne osnove od najemnin, pa naj bi se znižal s 15 na 10 odstotkov. Vlada predlaga, da bi zavezanci po novem imeli na voljo možnost, da bi dohodke od kapitala lahko vključili v letno odmero dohodnine, če bi to želeli.
Šircelj o 276-milijonskem vprašanju morale in etike
Andrej Šircelj je poslance pozval, naj predlagano novelo podprejo, ker da z zvišanjem splošne olajšave tisti prihodki, ki so nujno potrebni za življenje, ne bodo več obdavčeni. "Gre za moralno in etično vprašanje, ali država obdavčuje dohodke, ki so nujni za preživetje," je dejal. Spremembe pri dohodnini bodo po ocenah vlade v prvem letu zmanjšale proračunske prihodke za 276 milijonov evrov, v letih potem se bo izpad zaradi zviševanja splošne olajšave še poglabljal. A Šircelj zagotavlja, da to javnih financ ne bo ogrozilo, saj naj bi gospodinjstva zaradi višjega razpoložljivega dohodka povečala potrošnjo.
Za večjo mednarodno konkurenčnost
Predlagane spremembe so pomemben korak k ugodnejši davčni strukturi, saj analize in mednarodne primerjave kažejo, da sta davčna struktura in obremenitev dela v Sloveniji z vidika mednarodne konkurenčnosti ter zagotavljanja kvalitetne in strokovne delovne sile slovenskemu gospodarstvu problematični, je vlada poslancem državnega zbora ob vložitvi v obravnavo in sprejetje utemeljila predlagane spremembe. Zato "predlaga davčno razbremenitev dohodkov iz dela, davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema ter spremembe določenih olajšav v zvezi z dohodki iz dejavnosti ter uvedbo nove olajšave za vlaganja v zeleni in digitalni prehod".
V poslanskih skupinah koalicijskih SDS, NSi in SMC predlagane spremembe podpirajo. "Eden ključnih problemov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je previsoka obremenitev plač. In to se s to spremembo zakona bistveno spreminja," je dejal Marko Pogačnik (SDS). "Čas je, da se delo v tej državi izplača," je pozval Jožef Horvat (NSi). Monika Gregorčič (SMC) vidi znižanje davkov kot naložbo v prihodnost.
Proti nameravajo danes glasovati poslanci SAB, NeP, LMŠ, SD, Levice in Desusa. V SNS se včeraj še niso odločili, kako bodo glasovali. Marko Bandelli (SAB) je dejal, da bo sprejetje tega zakona le še dodatno poglobilo javni dolg, ki že danes zaradi ravnanj te vlade vsakega Slovenca zadolžuje za skoraj 22.000 evrov. Ob dokončni uveljavitvi predlaganih sprememb leta 2025, torej tri leta po koncu mandata te vlade, bi imeli za skoraj 850 milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov, je povedal Jurij Lep (NeP).
Kračun: Manjkajo ukrepi
"Fiskalni svet je ob izdelavi ocen posledic paketa poudaril, da je vlada v obrazložitvi predlaganih davčnih sprememb predstavila zgolj oceno neposrednega oziroma statičnega učinka na saldo. Ob tem je vlada izrazila prepričanje, da bo izpad javnofinančnih prihodkov mogoče nadomestiti z višjo gospodarsko rastjo oziroma potrošnjo in drugimi ukrepi. Vendar pri tem ni predstavila izračunov, koliko višjo gospodarsko rast oziroma potrošnjo pričakuje kot posledico predlaganih sprememb.
Ob danih negotovostih, ki se nanašajo na uporabljene parametre in modelska orodja, opravljene modelske simulacije nakazujejo na razmeroma bolj negotov vpliv na gospodarsko aktivnost, ki naj bi bil v povprečju sicer pozitiven, medtem ko bi lahko bil vpliv na javne finance negativen. Glede na modelske simulacije se negativnemu vplivu predlaganih davčnih sprememb na javnofinančni saldo ne bi bilo mogoče popolnoma izogniti v najmanj naslednjih desetih letih.
Zato bi moralo predlog davčnih sprememb po mnenju fiskalnega sveta spremljati tudi sprejetje ukrepov, ki bi zagotovili javnofinančno nevtralnost, saj bi lahko sicer prišlo do trajnega poslabšanja stanja javnih financ," komentira predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun.
Igor Peček (LMŠ) je menil, da nam bosta ob morebitni podpori noveli zakona ostali le dve možnosti: ali odpoved nekaterim že obstoječim proračunskim izdatkom ali pa nadaljnje zadolževanje za ukrepe, ki nimajo povezave z epidemijo. Dejan Židan (SD) je ugotovil, da predlagane spremembe pri dohodnini le na videz dajejo vsem, vendar največ ugodnosti ponujajo tistim, ki že sicer zaslužijo največ. Povečanje dohodkovne neenakosti med ljudmi v predlogu novele zakona vidijo tudi v Levici. V Desusu noveli zakona nasprotujejo zaradi njenega učinka na prihodke občin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
