Že nesrečno leto 2020 je imelo pet dela prostih prazničnih dni manj kot 2019. Novo leto je v tem pogledu še manj radodarno, saj bo še več praznikov v soboto in nedeljo. Tako se lahko, če nam služba to dopušča, na račun praznikov veselimo le šestih prostih dni.
Pet podaljšanih vikendov
Dela prosti praznični dnevi, ki padejo na delovne dni, velikokrat igrajo pomembno vlogo pri načrtovanju dopusta. Radi jih povežemo z vikendom, morda naredimo tako imenovani most in jih tako izkoristimo kar se da najbolje. Prvi malce podaljšani vikend smo imeli že z vstopom v leto 2021, saj je bil 1. januar petek, 2. januar, ki je dela prost dan v le redkih državah, pa sobota. Podobno bo tudi čez leto dni, v času naslednjih novoletnih praznikov, ko pa bo novega leta dan celo v soboto, torej si dodatnega prostega dne ne moremo obetati. V februarju nas čaka naslednji podaljšani vikend, ko bomo Prešernov dan, 8. februar, praznovali v ponedeljek. Prav tako bo spomladi - velika noč je seveda v nedeljo, tokrat bo 4. aprila, ponedeljek, ki ji sledi, pa je dela prost dan.
En delovni dan in BDP
Na Statističnem uradu Republike Slovenije ocenjujejo, da ima vpliv enega dodatnega delovnega dne na gospodarsko rast 0,1 odstotne točke. "To pomeni, da bi se BDP v primeru dodatnega delovnega dne povečal v povprečju za 0,1 odstotne točke več, kot bi se sicer. To pa velja v povprečju - ne glede na to, kje v letu se ta dan nahaja, in v primeru, da se ne bi spremenili vsi ostali pogoji, ki tudi vplivajo na rast. Za poljubno večje število delovnih dni pa zaradi zmanjševanja mejne učinkovitosti ne moremo trditi, da bi bil vpliv za vsak dodaten delovni dan enak."
Prve počitnice, ki si jih v letu radi privoščimo, so med prvomajskimi prazniki, ko 1. in 2. maj, če se le da, radi povežemo z državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, 27. aprila. A letos bo to torek, 1. in 2. maj pa bosta sobota in nedelja, kar je za načrtovanje daljšega oddiha precej neuporabno. Zato pa nam bo letos možnost podaljšanega vikenda ponudila trideseta obletnica samostojnosti, dan državnosti, 25. junij, bo namreč v petek. Eden največjih krščanskih praznikov, Marijino vnebovzetje, ki ga praznujemo 15. avgusta, bo letos v nedeljo. Nedelja pa je tudi 31. oktober, ko v času krompirjevih počitnic praznujemo dan reformacije. Prvi november, dan spomina na mrtve, pa je za tem v ponedeljek. Božično-novoletni prazniki in med njimi še dan samostojnosti in enotnosti prav tako ne bodo ponudili veliko dela prostih dni, saj bodo vsi med vikendom. Božič bo v soboto, dan samostojnosti oziroma obletnica plebiscita pa v nedeljo. 1. in 2. januar 2022 bosta, kot že rečeno, sobota in nedelja.
Če pogledamo nekoliko v prihodnost, se nam največ dela prostih dni na račun praznikov obeta v letu 2024, ko jih bo dvanajst. Leto pred tem, v 2023., bo takih prostih dni enajst, v letu 2022 pa osem.
255 delovnih dni v letu 2021
Dela prosti dnevi so veselje na eni strani, a velik strošek za državo na drugi. Kakšen učinek na bruto domači proizvod imajo prazniki, smo vprašali Bojana Ivanca, glavnega ekonomista v oddelku analitike na Gospodarski zbornici Slovenije: "Leto 2020 je imelo 255 delovnih dni. Prav toliko jih bo imelo leto 2021. V 2020. je sedem dela prostih dni padlo na delovne dneve, vendar je bilo leto prestopno (366 dni). V letu 2021 bo šest dela prostih dni padlo na delovne dneve, torej eden manj, vendar bo število dni v letu nižje za enega, kar izniči ta učinek. Z vidika BDP bo učinek delovnih dni nevtralen. Z vidika posameznih dejavnosti pa bo vpliv različen. Več prostih dni ugodneje vpliva na turizem in manj ugodno na industrijske dejavnosti."
Radodarnost let pred in za nami
2019/12 dela prostih dni
2020/7
2021/6
2022/8
2023/11
2024/12
