Kar nekaj evropskih držav se je že odločilo za uvedbo tako imenovanih potnih listov o cepljenju proti covidu-19, s čimer naj bi sprostili potovanja med državami, ki jih je virus praktično ustavil, in omogočili udeležbo na določenih dogodkih. A po drugi strani uporaba tovrstnih potrdil v nezdravstvene namene vzbuja pomisleke, tudi o diskriminaciji.
Razprava o posebnih potrdilih o opravljenem cepljenju proti covidu-19, po možnosti digitalnih, ki bi jih imetnik pokazal ob prehodu meje ali pa na primer ob vstopu na koncert, se je začela dejavneje razvijati z začetkom cepljenja konec lanskega leta.
V Evropi je med prvimi pobudo dala Grčija, zlasti zaradi turizma, ki ga je pandemija covida-19 z omejitvami potovanj močno prizadela.
Za uvedbo posebnih potrdil so se že odločili v Islandiji, na Danskem in Švedskem.
Na Islandiji tako dobijo posebna oštevilčena potrdila vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu-19. Doslej je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v tej državi z nekaj manj kot 400.000 prebivalci s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 15.000 ljudi, okoli 5000 pa po podatkih islandskega ministrstva za zdravje tudi z dvema.
V Reykjaviku pričakujejo, da bo za imetnike teh potrdil veljala izjema za vstop v drugo državo brez obvezne karantene. Islandija je tako postala prva država, ki izdaja tovrstno listino, ki pa (še) ni mednarodno priznana.
Ta teden sta uvedbo digitalnih potnih listov o cepljenju proti covidu-19 napovedali tudi Danska in Švedska. Tudi tam si želijo, da bi na ta način v pandemiji omogočili zlasti poslovna potovanja.
Na Danskem bo od konca februarja mogoče podatke o cepljenju proti covidu-19 vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal tri do štiri mesece.
Digitalni cepilni potni list bi lahko uporabljali tudi vsi, ki bi želeli obiskati restavracije, poslovne konference, glasbene festivale in športne prireditve. Na ta način bi se začela odpirati tudi družba doma, utemeljujejo v Koebenhavnu.
Podobno korist si od potrdil o cepljenju obetajo na Švedskem, kjer napovedujejo, da bodo ustrezne aplikacije za uporabo na pametnih telefonih uvedli do 1. junija.
Švedske zdravstvene oblasti so ob tem napovedale, da bodo pri pripravi digitalnega potrdila o cepljenju sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), na ravni Evropske unije pa si bo Švedska prizadela za koordiniran pristop.
V WHO so sicer sredi januarja uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovali, češ da gre za diskriminatoren ukrep, saj konec koncev veliko ljudi še ni cepljenih niti to ni obvezno.
Precej previdne so razprave o tej tematiki v okviru EU. Voditelji članic EU so se prejšnji mesec na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov o potrditvi, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo. V Evropski komisiji poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene. Nato je treba premisliti o uporabi v druge namene, pri čemer pa je ključno preprečiti diskriminacijo.
Katere pravice naj takšna potrdila zagotavljajo? Če ne privilegijev?
Kot je poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, se nikakor ne sme dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti. Zato cepljenje nikakor ne bi smelo biti obvezen pogoj za potovanje v drugo državo ali udeležbo na javnih prireditvah, ampak je treba ohraniti tudi druge možnosti, predvsem testiranje na koronavirus.
Poleg tega se vrstijo opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus, čeprav sama ne kaže simptomov covida. Pri AstraZeneci so sicer že ugotovili, da njihovo cepivo lahko znatno zmanjša možnost prenašanja virusa, vendar očitno ne povsem. Znanstveniki oxfordske univerze so izračunali, da se s cepljenjem možnost prenašanja bolezni zmanjša za 67 odstotkov.
Veliko zaskrbljenost vzbujajo tudi pojavi novih različic koronavirusa, ki bi lahko bile odporne na cepiva. Zato bi lahko potrdilo o cepljenju brez dodatnega testiranja ob vstopu v državo povzročilo širjenje nove različice in s tem nov val okužb.
Slovenija zaenkrat uvedbe svojega "potnega lista o cepljenju" ne načrtuje. So pa v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše prejšnji mesec nakazali, da premier tako razmišljanje podpira in da je realno pričakovati, da bo "obveznost cepljenja za obisk posamezne države" v prihodnosti najbrž nuja. Na zunanjem ministrstvu pa dodajajo, da bi bilo v EU smiselno vzpostaviti enotno tovrstno potrdilo in predvsem, da bo kredibilno.
Podobne razprave se odvijajo tudi zunaj EU. V ZDA zasebne zdravstvene zavarovalnice že izdajajo potrdila o cepljenju, da se imetniki lahko udeležijo športnih in drugih javnih dogodkov.
V Rusiji pa so po drugi strani zamisel že opustili. Kot je prejšnji teden sporočila namestnica premierja Tatjana Golikova, dodatni dokumenti o cepljenju povzročajo odpor pri državljanih, ker da se s tem dela vtis, da je cepljenje obvezno.
