Janja je konec lanskega leta pri 60-ih dobila odpoved in se znašla na zavodu za zaposlovanje. Do upokojitve ji manjkata še slabi dve leti. Delala je v kadrovski službi dobrostoječega podjetja in prejemala 1700 evrov neto plače. Zdaj na zavodu kot brezposelna dobiva 892 evrov bruto denarnega nadomestila za brezposelnost, kar na njenem računu pomeni 682 evrov neto. Razlika v dohodkih med njeno plačo in nadomestilom je občutna, okrog tisoč evrov manj. Ob tem dodajmo, da prejema najvišje možno denarno nadomestilo za brezposelnost. In tako bo še slabi dve leti, če do upokojitve ne bo dobila nove službe.
Komu in koliko pripada ob izgubi službe
A med brezposelnimi, ki jih je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje konec februarja 64.783, jih le 6037 prejema najvišje nadomestilo. Višina nadomestila je sicer odvisna tako od povprečne plače posameznika pred izgubo službe kot dolžine prejemanja. Prve tri mesece prejemanja znaša 80 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih 60 odstotkov in po izteku enega leta le še 50 odstotkov povprečne mesečne plače, ki jo je posameznik prejel v obdobju osmih mesecev, preden se je prijavil med brezposelne. Za zavarovance, ki so mlajši od 30 let in so bili pred izgubo službe zavarovani najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, pa je osnova za odmero nadomestila njihova povprečna plača, prejeta v zadnjih petih mesecih.
Janja ima vsaj to srečo, da se višina njenega nadomestila ne bo zniževala, ker tudi 50 odstotkov njene plače še vedno pomeni več kot najvišje možno denarno nadomestilo. Pa tudi, da ga bo dobivala do upokojitve, če ne bo dobila nove službe, ker je starejša od 58 let in ima več kot 28 let zavarovalne dobe, kar pomeni, da ji denarno nadomestilo na zavodu pripada 25 mesecev. Mnogi brezposelni so v veliko slabšem položaju. Najnižje nadomestilo, ki ga prejema 1647 brezposelnih, namreč znaša le 530 evrov bruto, torej 415 evrov neto. Najkrajše obdobje prejemanja denarnega nadomestila pa je dva meseca.
Kaj pravijo na ministrstvu za delo?
Kako to, da je najnižje nadomestilo nižje od minimalnih življenjskih stroškov - 613 evrov? Pa tudi najvišje neto nadomestilo od praga revščine - 739 evrov. Navsezadnje zaposleni plačujemo socialne prispevke od plač tudi za primer brezposelnosti. Ta vprašanja smo naslovili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
"Cilj denarnega nadomestila je zagotoviti socialno varnost ob nastanku brezposelnosti in pri tem upoštevati predhodni prispevek zavarovanca, pravica pa ni vezana na materialni položaj posameznika, kot je to pri pravicah iz socialnega varstva, ampak se upravičencem zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Zakonsko določen minimalen in maksimalen znesek nadomestila ni namenjen zagotavljanju kritja minimalnih življenjskih stroškov, niti zagotavljanju primerljivih dohodkov iz obdobja delovne aktivnosti," so odgovorili in dodatno pojasnili: "Zaradi zahteve po izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice ob izgubi zaposlitve ali samozaposlitve do denarnega nadomestila niso upravičeni vsi brezposelni. V takem primeru si mora brezposelni sredstva za preživetje v obdobju brezposelnosti zagotoviti s pomočjo pravic iz socialnega varstva, do katerih pa so lahko ob izpolnjevanju pogojev upravičeni tudi prejemniki denarnega nadomestila v slabšem materialnem položaju. Pravica do denarnega nadomestila kot pravica iz socialnega zavarovanja je sicer res utemeljena na prehodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, tj. prispevka zavarovanca in prispevka delodajalca, vendar pa je prispevna stopnja izredno nizka. Prispevek delojemalca je 0,14 odstotka, prispevek delodajalca pa zgolj 0,06 odstotka, zaradi česar se za potrebe izplačevanja pravic brezposelnih iz naslova vplačil zavarovancev zbere izredno nizek delež vseh sredstev, potrebnih za izplačilo omenjenih pravic. Večinski delež potrebnih sredstev tako zagotovi državni proračun."
Samozaposleni praktično brez pravic
Še bolj skrb zbujajoč je podatek, da je konec letošnjega januarja prejemalo denarno nadomestilo 19.554 registriranih brezposelnih ali le 28,8 odstotka vseh. Do denarnega nadomestila v januarju ni bilo upravičenih 48.280 registriranih brezposelnih. Med temi je zavod le 339 plačeval prispevke do upokojitve. Kaj pa obvezno zdravstveno zavarovanje?
"Za čas prejemanja denarnega nadomestila je brezposelni na zavodu prijavljen v obvezno zdravstveno zavarovanje z dnem, ko mu je z odločbo priznana pravica do denarnega nadomestila. S prenehanjem oziroma mirovanjem te pravice brezposelnega odjavimo in si mora sam urediti zdravstveno zavarovanje ali preko partnerja, če je zaposlen, ali si zavarovanje uredi na CSD," so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.
V še veliko slabšem položaju so samostojni podjetniki. Ti so upravičeni do denarnega nadomestila za brezposelnost, če prenehanje dela ni posledica njihove krivde ali volje, kar pomeni, da se bo lahko kvalificiral za nadomestilo le, če bo status s.p.-ja ukinil zaradi objektivnih okoliščin. Med take okoliščine denimo spadajo njegova dalj časa trajajoča bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na njegovem premoženju, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje, in drugi primerljivi objektivni razlogi. Seveda bo moral dokazati, da se je v teh okoliščinah znašel brez lastne krivde. Že na prvi pogled je jasno, da je ločnica med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami tanka in lahko v praksi povzroči precej težav.
Če uspe dokazati objektivne okoliščine, ki upravičujejo prejem nadomestila za primer brezposelnosti, pa s tem njegov križev pot do denarnega nadomestila še ni končan. Treba je skozi predpisano birokratsko proceduro. Najprej mora s.p. zapreti, se odjaviti iz vseh socialnih zavarovanj, se najkasneje v 30 dneh prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, v pisni izjavi obrazložiti razloge za prenehanje opravljanja dejavnosti, predložiti tudi dokazila o razlogih prenehanja opravljanja dejavnosti in plačati vse prispevke.