Urška Mlinarič
Leto po tem, ko so javni uslužbenci začeli prejemati dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor, in pred pol leta tudi dodatek za nevarnost in posebne obremenitve zaradi epidemije, v javnost vse pogosteje prihajajo informacije, ki vzbujajo dvom o tem, da so v vseh javnosektorskih institucijah ravnali racionalno s proračunskim denarjem. Tako so mediji že poročali o visokih zneskih izplačil omenjenih dodatkov denimo za gozdarje, ki so večinoma delali zunaj, pa o primerih nekaterih občin, ki so svojim uslužbencem izplačevale covid dodatke, čeprav so v času epidemije zelo omejili poslovanje s strankami - pri tem so se občine izgovarjale na obiske na terenu.
Že ves čas pa pozornost v javnosti vzbujajo nekaj tisoč evrov visoki korona dodatki, ki jih vsak mesec prejmejo zdravniki. In to tudi tisti, ki sploh niso delali na covid točkah in oddelkih in so zaradi epidemije obravnavali bistveno manj pacientov, kot bi jih sicer. Številni so ga prejemali tudi za ves delovni čas, čeprav je bilo navodilo komisije za razlago glede dodatka po kolektivni pogodbi zelo jasno; javni uslužbenec je upravičen do 65-odstotnega dodatka zgolj za čas, ko je bil izpostavljen nevarnosti.
Inšpektorat preverja le formalnosti
Tako na ministrstvu za javno upravo kot tudi na ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da so večkrat podali jasna navodila o izplačevanju omenjenih dodatkov, vodje oziroma predstojniki posameznih zavodov pa so morali poskrbeti za izvedbo. Na vprašanje, ali bo zahteval revizijo izplačil teh dodatkov, je minister za javno upravo Boštjan Koritnik pred mesecem za Večer dejal, "da za nazaj ni mogoče ocenjevati za vseh 180.000 javnih uslužbencev, ali so bili izpostavljeni nevarnostim toliko časa, kot so potem dobili dodatka".
Revizijo pravilnosti izplačil sicer lahko naročijo institucije same, ugotavljata jo lahko računsko sodišče in tudi inšpektorat za javno upravo. A slednji, kot pojasnjuje glavna inšpektorica Lidija Apohal Vučković, preverjajo formalnosti, ne pa vsebinskih odločitev glede izplačil. To pomeni, da preverijo, ali je delodajalec sprejel akt, s katerim je določil nevarne pogoje dela, ali so bili izdani individualni akti, iz katerih je razvidno, kakšen obseg dela je posamezen javni uslužbenec opravil v nevarnih pogojih, in tudi, ali so bila izplačila pravočasna.
Ortopedi naj bi goljufali
V oddaji Tarča na TV Slovenija so v četrtek razkrili, da so v nadzoru skupinskega evidentiranja, opravljenem med lanskim novembrom in februarjem letos, na Ortopedski kliniki v Ljubljani odkrili, "da so bili določeni zaposleni registrirani kot prisotni na delovnem mestu, tekom dneva pa gibanje po kliniki sploh ni bilo zabeleženo, čeprav se preko določenih vrat gibljejo večkrat dnevno". Novinarji Tarče so razkrili, da naj bi šlo za dvanajst ortopedov, ki naj bi jih "štempljal" varnostnik, vsaj nekaj od teh zdravnikov pa naj bi v tem času opravljalo delo pri zunanjih izvajalcih, pri čemer so v matični ustanovi dobivali visoke covid dodatke. Iz UKC Ljubljana so sporočili, da bodo zoper osumljene sprožili postopke po delovni zakonodaji. V vmesnem času so ob aparatu za evidentiranje delovnega časa že namestili video nadzorne kamere.
"Inšpektorji pa ne preverjajo, ali so javni uslužbenci dejansko delali v nevarnih pogojih dela in tudi tega ne, ali je to delo res trajalo toliko časa, kot je to zabeležil delodajalec. Prav tako ne nadzirajo ustreznosti vsebine splošnih aktov delodajalcev, s katerimi so ti določili delovišča, na katerih se pojavljajo nevarni pogoji dela in na katerih so potem uslužbenci upravičeni do dodatkov." Vse našteto sodi v pristojnosti delodajalca po kolektivni pogodbi ali po interventnih zakonih, poudarja Apohalova.
Za nadzor bodo najeli zunanje revizorje
"Dolžnost delodajalca je, da ugotovi, koliko časa je delavec delal v nevarnih pogojih. Vse to bi moralo biti tudi evidentirano, zato ne bi smelo biti vprašljivo, ali se da to ugotavljati tudi za nazaj; po različnih evidencah delovnega časa, opravljenih storitev, obravnavanih pacientih bi se moralo dati preveriti, čeprav najbrž ne povsod," še pravi glavna inšpektorica. Pri 28 zaključenih nadzorih inšpektorji večjih nepravilnosti v okviru svojih pristojnosti pri izplačilu dodatkov niso ugotovili. Ena od ugotovitev je bila, da so zamujali z izplačili, pri čemer so se vodstva izgovarjala, da še niso prejeli proračunskih sredstev.
Javni uslužbenec je upravičen do 65-odstotnega dodatka zgolj za čas, ko je bil izpostavljen nevarnosti
Zaradi občutljivosti zadeve se je konec prejšnjega meseca minister za zdravje Janez Poklukar vendarle odločil in vsem zdravstvenim zavodom naročil nujno izvedbo nadzora nad izplačili dodatkov zaradi epidemije. Iz UKC Maribor nam do zaključka redakcije niso posredovali podatkov, ali in kako se bodo revizije lotili. V UKC Ljubljana pa so že pred časom oblikovali dve interni komisiji, da bi preverili upravičenost do izplačil, a nepravilnosti za čas preteklega leta niso odkrili. Zdaj so ti komisiji ukinili in bodo za nadzor, ki ga je zahteval minister, najeli zunanje revizorje. To je, kot opozarjajo strokovnjaki, tudi edino pravilno, saj je nerealno pričakovati, da bi interne komisije, ki morajo preiskovati izplačevanje dodatkov kolegom, odkrile karkoli spornega.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
