Luka Mlakar
V koaliciji bi lahko podprli zahtevo Levice za posvetovalni referendum o zakonu o dohodnini, če bi bilo glasovanje hkrati z volitvami.
Premier Janez Janša je nakazal možnost, da bi manjšinska koalicija s podporniki lahko podprla predlog Levice, da bi volivci na posvetovalnem referendumu izrazili svoje mnenje o noveli zakona o dohodnini. Poslanci bi morali o omenjeni noveli, ki med drugim prinaša postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s sedanjih 3500 evrov na 7500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem davčnem razredu, glasovati že prejšnji mesec, a je večina poslancev soglašala s predlogom koalicije, da se odločanje prestavi na eno od prihodnjih sej. Poslanci Levice so medtem že vložili zahtevo za sklic posvetovalnega referenduma o spremembah pri dohodnini. Kot so poudarili, gre za enega od najbolj škodljivih zakonov te vlade, ki bo v proračunu povzročil 800 milijonov evrov veliko finančno luknjo, nagrajuje pa se zgolj en odstotek najbolje plačanih v državi. Na vladni strani pravijo, da to ne drži, saj se bodo neto plače po predlogu dvignile vsem. Kot pogoj, da bi v koaliciji privolili v referendum, pa je Janša navedel možnost, da bi ta potekal na isti dan kot parlamentarne volitve, ki so predvidene 24. aprila 2022.
Izid posvetovalnega referenduma za državni zbor ni zavezujoč
Pa bi lahko volivci na posvetovalnem referendumu sploh odločali o zakonu s področja davkov? Pravnica Bruna Žuber s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti poudarja, da je bila pred leti z ustavo spremenjena zgolj ureditev zakonodajnega referenduma. "Zaradi problematike referendumskega odločanja o davkih so bili iz referendumskega odločanja izključeni zakoni, ki sicer urejajo davke, kar bi bil v smislu zakonodajnega referenduma tudi zakon o dohodnini. Vendar pa imamo pri nas različne vrste referendumov in za posvetovalni referendum, ki je po zasnovi drugačen od zakonodajnega, veljajo tudi drugačna pravila," pravi Žuberjeva. Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o kateremkoli vprašanju iz svoje pristojnosti, ki je širšega pomena za državljane. "V tem smislu bi bil torej posvetovalni referendum možen o kateremkoli zakonu, se pa pri tem ne odloča o potrditvi ali zavrnitvi zakona, ampak se v bistvu želi nek nasvet oziroma mnenje volivcev na referendumu," razlaga Žuberjeva in dodaja, da izid posvetovalnega referenduma za državni zbor ni zavezujoč.
Haček: Napačna kalkulacija Levice
Glede na Janševe navedbe, da imajo v koaliciji sicer dovolj glasov za sprejem dohodninske novele, se postavlja vprašanje, ali gre pri njegovi pripravljenosti na referendum zgolj za špekulacijo ali pa za predvolilno taktiko. Politolog Miro Haček z ljubljanske fakultete za družbene vede ocenjuje, da gre za povsem običajno politiko oziroma tehtanje, katere teme se določeni stranki na nek način izplačajo in jih zato želijo potisniti v ospredje, in katere ne. "Levica je računala, da bi bila ta tema, v tem primeru so to plače in davki, zanje lahko primerna, da jo potisne v ospredje, medtem ko sta SDS in vladajoča koalicija ocenili enako. Seveda na to vprašanje vsaka stran gleda s svojega vidika, ampak nekako začuda so se našli pri tej temi," pravi Haček. Če bo na koncu dejansko izveden referendum, bi imela koalicija po njegovi oceni pri tem veliko lažje delo od Levice. "Zdi se mi nemogoče, da bi izgubila referendum, na katerem bi se volivce vprašalo, ali želite višje plače, s tem da se država odpove delu davščin. Tukaj je Levica tukaj naredila popolnoma napačno kalkulacijo," meni Haček. Po njegovih besedah bi Levica s svojimi argumenti težko prepričana bolj neopredeljene volivce tudi zato, ker zakon predvideva povečanje neto plač za vse, pri tem pa ni izpuščena nobena skupina. "Če ne bi bilo tako, bi bila tematika drugačna in bi bolj ustrezala Levici," ocenjuje Haček.
"To ni bilo problematizirano kot ustavno sporno"
Na vprašanje, ali je mogoče, da bi posvetovalni referendum o dohodnini potekal na dan parlamentarnih volitev, Žuberjeva odgovarja, da je bilo vprašanje, ali so lahko volitve in referendumi razpisani na isti dan, v preteklosti že večkrat predmet razprav, zadeva pa je bila večkrat problematizirana tudi pred ustavnim sodiščem. "V preteklosti smo že imeli primere, ko so bili volitve in referendumi na isti dan, pa to ni bilo problematizirano kot ustavno sporno," poudarja Žuberjeva in dodaja, da je mogoče, da se roki glede referendumskega oziroma volilnega dne prekrijejo do te mere, da se obe glasovanji izvedeta na isti dan. Do zdaj so volivci v Sloveniji svojo voljo na posvetovalnih referendumih izrazili samo enkrat, in sicer leta 2008 na referendumu o pokrajinah. O ustanovitvi slednjih je glasovalo manj kot enajst odstotkov volivcev, pokrajin pa danes še vedno nimamo. Hkrati z volitvami je pri nas do zdaj potekal samo en zakonodajni referendum. Leta 2007 je ob drugem krogu predsedniških volitev potekal referendum o zavarovalnicah. Udeležba je bila 57,98-odstotna in s tem najvišja na vseh dosedanjih referendumih v Sloveniji, če ne upoštevamo referendumov o vstopu v EU in Nato.
Bitenc: Janša posnema Orbana
Novinar, bloger in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc prav tako ocenjuje, da je Janša s svojimi besedami o referendumu mislil resno, medtem ko v Levici morda niso dovolj dobro razmislili, ko so zahtevali referendum. "Na ta način lahko premier zelo dobro oblikuje predvolilni narativ v smeri, da bo pri volitvah šlo za to, ali hočemo imeti 'višje plače ali ne'." Pengov Bitenc ob tem potegne vzporednico z madžarskim premierjem in Janševim političnim zaveznikom Viktorjem Orbanom, saj bodo volivci na Madžarskem na dan parlamentarnih volitev 3. aprila na referendumu odločali tudi o spornem zakonu o homoseksualnosti, ki omejuje vsebine o skupnosti LGBTIQ. Na vprašanje, ali bi imela Levica v primeru posvetovalnega referenduma o dohodnini res težje delo od koalicije, Pengov Bitenc odgovarja, da je možen tudi ta scenarij. "V ameriški kampanjski praksi se vsaki davčni spremembi, ki koristi bogatim, reče zmanjševanje davkov. To je ta republikanska strategija, ki jo uporablja Janša. Kdo pa ni za to, da mu ostane več od dohodnine, in kdo ne bo proti znižanju davkov?" razlaga Pengov Bitenc. Če bi Levici to problematiko uspelo prikazati na način, kot jo vidijo sami, torej v smislu razbremenitve plač predvsem za bogate, medtem ko revnim ostanejo drobtinice, pa se vladi po njegovih besedah to lahko vrne kot bumerang: "To bi lahko na volitve pripeljalo še več ljudi in vlado še bolj dotolklo, ampak premier je očitno ocenil, da gre to njemu v prid in da se mu to lahko izplača."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
