Ko je kanadsko-avstrijska multinacionalka Magna pred mesecem dni sporočila, da bo zaustavila proizvodnjo v lakirnici v Hočah, se je zavezala, da bo slovenski državi vrnila 18,6 milijona evrov pomoči. Gre za denar, ki ga je Magna prejela po pogodbi o izvedbi strateške investicije. Jeseni 2017 jo je podpisal takratni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Celotni dokument nikoli ni bil na voljo javnosti – do danes.
V uredništvu necenzurirano.si smo pogodbo med državo, občino Hoče-Slivnica, slovenskim podjetjem Magna Steyr in avstrijsko družbo Magna Metalforming pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo nas je, ali bo morala avtomobilska multinacionalka plačati kakršno koli kazen zaradi odločitve, da se predčasno umakne iz Slovenije, za sabo pa pusti prazno lakirnico, zgrajeno na nekdanjih kmetijskih zemljiščih.
Toda nekdanja vlada Mira Cerarja, ki je za projekt v Hočah spisala posebni zakon, je šla tudi v tem pogledu zelo na roko Magni. Iz pogodbe smo namreč ugotovili, da:
- države nobeno določilo iz pogodbe neposredno ne varuje pred predčasno ukinitvijo proizvodnje v Hočah.
- bi lahko Magna celo obdržala 18,6 milijona evrov pomoči, ki jo je prejela od slovenske države. To bi se zgodilo, če bi lakirnico zaprla šele čez leto in pol, torej oktobra 2024.
- da lahko država kakršno koli pogodbeno kazen od Magne izterja le zato, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih 1.000 delovnih mest.
Kaj je obljubljal dogovor država-Magna
Po dogovoru z državo iz oktobra 2017, ki je zajemal več pogodb in sporazumov, bi morala Magna v desetih letih v Hočah izpeljati dobrih 146 milijonov evrov vredno investicijo, s katero bi ustvarila najmanj 1.000 novih delovnih mest. To se nikoli ni zgodilo. Leta 2019 je z delom začel obrat, v katerem je delalo 200 ljudi. Istega leta je Magna zaprosila za okoljevarstveno soglasje za drugi del gradnje tovarne, kjer je nameravala izdelovati električne avtomobile in jih neposredno dobavljati distributerjem.
Toda z izbruhom epidemije covida-19 se je začela pot navzdol. Magna je zaradi prekinjenih dobaviteljskih verig in drugih težav na avtomobilskih trgih večkrat ustavila proizvodnjo. Samo lani so bili zaposleni nenapovedano na čakanju dva meseca. Načrte Magne je porušil še upad števila prodanih novih vozil v Evropi. Težave so bile tudi s pridobivanjem slovenskih delavcev, ki so se zaradi višjih plač še vedno raje vozili v Avstrijo. Okoljevarstveno soglasje za drugi del tovarne je Magna prejela šele konec leta 2021, zaradi česar je proizvodnja električnih avtomobilov ostala v Gradcu.
"Država lahko v primeru neizpolnjevanja zahteva pogodbeno kazen," je še konec leta 2017 govoril Zdravko Počivalšek, ki je ministrstvo vodil do začetka lanskega junija. A v resnici gre pogodba, ki jo je podpisal, v prid Magni.
Magna je v "fazi mirovanja". Tega termina v pogodbi ni.
Kot "edino sankcijo po pogodbi za primer kršitve katere koli obveznosti investitorja", torej Magne, namreč predvideva plačilo petih milijonov evrov. Toda pozor: gre za pogodbeno kazen, ki bi jo Magna morala poravnati le v primeru, če investicije sploh ne bi bilo. Teh petih milijonov evrov ji zato ne bo treba plačati, saj je lakirnica v Hočah začela z obratovanjem.
Nato sledi določilo, ki je še manj ugodno za državo. V istem členu se je namreč skupaj z občino Hoče-Slivnica "nepreklicno in za vedno odpovedala tožbam, zahtevkom, pravicam nadomestilom in drugim pravnim sredstvom za povračilo škode, ki bi jih vlagala proti Magni zaradi njenega kršenja pogodbe". Tu pridemo do največje težave. V celotni pogodbi namreč sploh ni predviden scenarij, po katerim bi Magna tako hitro dvignila sidro iz Hoč. Iz Magne so v začetku marca zaposlene obvestili, da bo lakirnica postopoma prešla v "fazo mirovanja". Tega termina v pogodbi z državo ni.
Kaj torej sploh ostane državi? Čeprav je Počivalškov naslednik Matjaž Han takoj ob objavi novice poudarjal, da se je Magna sama zavezala k vrnitvi državne pomoči, tega še vedno ni storila. Kot smo izvedeli v petek, še vedno teče rok, ki ji ga je ministrstvo določilo za predstavitev vseh informacij. Nato bo država uradno zahtevala, kar ji po pogodbi pripada.
Bo Magna dobila račun, ker ni ustvarila 1.000 delovnih mest?
Druga zgodba je pogodbena kazen. Ko smo pregledovali člene pogodbe, smo ugotovili, da država od Magne zaradi njenega predčasnega odhoda iz Hoč ne more izterjati kazni. Toda na voljo ima vendarle tudi rezervno možnost - da ji izstavi račun, ker Magna v Hočah nikoli ni ustvarila obljubljenih 1.000 delovnih mest.
Po uradnih podatkih je podjetje Magna Steyr v Hočah največ ljudi zaposlovalo leta 2019 – v povprečju 196. To je več kot petkrat manj od obljubljenih 1.000. Po formulah iz pogodbe bi lahko Magna v takšnem primeru državi plačala približno 2,6 milijona evrov kazni. Toda država je Magni omogočila tudi četrtinski popust. Zakaj? Ker je začela z drugo fazo investicije. Kljub temu bi morala Magna državi še vedno skupaj poravnati slaba dva milijona evrov. Ministrstvo za gospodarstvo bomo za pojasnila o tem zaprosili danes.
V tem primeru bi se verjetno Magna branila z dokazovanjem, da je po njeni oceni število ustvarjenih delovnih mest precej višje. Za novo delovno mesto bi lahko recimo štela delavca, ki so ga v tovarni ponovno zaposlili po tem, ko so mu prekinili prvotno pogodbo za določen čas. Vse to bi višino kazni za neizpolnitev obljub zniževalo. Podjetje Magna Steyr je sicer v epidemičnem letu 2021 ustvarilo več kot pet milijonov evrov izgube, ki je dodobra najedla dobičke iz preteklih let. Četudi bi slovensko podjetje končalo v stečaju, za njegove obveznosti jamči avstrijska družba Magna Metalforming.
