Uroš Esih
Projekt izgradnje drugega železniškega tira Divača-Koper je v slovenskem nacionalnem gospodarskem interesu, saj Slovenija z njim krepi svoj položaj na evropskih železniških poteh, poleg tega je nadaljnja rast pretovora v Luki Koper odvisna od povečanja pretočnosti prometa na kritičnem odseku med Koprom in Divačo. Začetek gradnje si je za svoj glavni gospodarski cilj zastavila prejšnja vlada Mira Cerarja, a ji ta podvig ni uspel. Razlog za zamik gradnje, ki se je z izgradnjo dostopnih cest začela lani, sta bila kar dva referenduma o zakonu o drugem tiru v letih 2017 ion 2018. Pobudniku referenduma Viliju Kovačiču in njegovim političnim pomagačem in sponzorjem iz vrst opozicije sicer ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, je pa jim verjetno uspelo preložiti začetek gradnje za nekaj let.
Zakaj je Avstrijcem fino
Vrednost največjega državnega projekta, ki naj bi bil zaključen konec leta 2026, je ocenjena na 1,2 milijarde evrov. Zakasneli začetek gradnje drugega tira, ki pomeni tudi zamik dokončanja projekta, pa je v interesu sosednjih držav, ki s Slovenijo tekmujejo na področju železniškega transporta in pretovora blaga v severnojadranskih pristaniščih, kjer Luki Koper največjo konkurenco predstavljata predvsem italijanski Trst in hrvaška Reka. Madžarski predsednik Viktor Orban je po tem, ko je postalo jasno, da sedanja slovenska vlada ni naklonjena madžarskemu kapitalskemu vložku v projektno podjetje 2TDK, zagrozil, da se bo Madžarska preusmerila iz Kopra v tržaško pristanišče.
Ne znamo se odločiti, kaj je pomembno za našo državo
Branko Lobnikar, Fakulteta za varnostne vede: "Tujini je v interesu, da se naši infastrukturni projekti ne razvijajo dovolj hitro (Luka Koper, drugi tir ...), ker s tem njihova gospodarstva dobivajo konkurenčno prednost. In včasih se zdi, da tujini ni treba nič narediti, ker si znamo v Sloveniji kar sami škoditi. Ne znamo se odločiti, kaj je pomembno za našo državo, in kot kakšna res južnobalkanska država v vsakem projektu hitro začnejo parazitirati partikularne skupine.
Sova pa bi morala v okviru svoje gospodarske obveščevalne dejavnosti zaznati, če kdo hoče škoditi Sloveniji na gospodarskem področju. Kot se je na primer verjetno zgodilo pri prisilni dokapitalizaciji bank in prenosu terjatev na DUTB, kjer so pristale terjatve, ki so bile potem poceni prodane in hitro dobičkonosne. Tu se da videti neposredni in negativni vpliv interesnih skupin iz tujine, Slovenija pa je služila za poceni hitro in dobičkonosno investicijo. Slovenska politika je pri tem asistirala; pravi, da je bila potisnjena v kot - kar je slabo. Še slabše pa je, če je pri tem intenzivno asistirala. Kar je pa hipoteza, ki bi jo organi pregona (NPU) in Sova morali testirati. A se bojim, da bi bili pri tem hitro kastrirani.
Vili Kovačič in Italijani
V Zornovih besedah se je javno prepoznal in zaradi njih oglasil največji nasprotnik projekta drugega tira Vili Kovačič, ki trdi, da je Zorn pozval Sovo na "specialno" procesiranje vseh nasprotnikov in inženirjev, ki so pripravili alternativno rešitev za drugi tir. Zorn, ki o imenih ni želel govoriti, je glede Kovačiča dejal, da se je ob njegovo izjavo obregnili tisti, ki se je počutil nagovorjen. "Italija ne bo dala okoljevarstvenega soglasja za drugi tir, pa če se Šarec na glavo postavi. Od jeze bo to pripisal italijanskim fašistom. Ampak problem je, ker vlada rine skozi zid in misli, da bo z italijanskimi oblastmi počela to, kar zlahka počne z domačimi državljani," je vojno proti drugemu tiru s pomočjo tujih interesov lani na twitetrju napovedal Kovačič.
Z italijanskimi interesi, ki so pri drugem tiru nasprotni slovenskim, se je Slovenija srečala spomladi, ko so se pojavili zapleti pri odločanju Evropske investicijske banke (EIB) o 250 milijonov evrov vrednem posojilu za projekt drugi tir. Italija je namreč ena od štirih evropskih držav, ki imajo v lasti največji delež EIB. Po informacijah Siola naj bi bila zahodna soseda v zakulisju intenzivno poskušala ovirati gradnjo drugega tira, a ji na koncu to ni uspelo, saj je bil kredit odobren.
Kaj gradijo sosedje
Daleč največ v svoje železnice vlaga Avstrija, ki naj bi leta 2026 zaključila tri velike projekte: 5,4 milijarde evrov vredno progo Gradec-Celovec, 3,3 milijarde evrov vreden predor Semmering in 8,6 milijarde evrov vreden predor Brenner na meji z Italijo. Hrvaška namerava do leta 2030 v prenovo svoje železniške mreže vložiti več kot 3,5 milijarde evrov, po tem ko je doslej vložila 1,2 milijarde evrov. Čez Hrvaško poteka 280 kilometrov sredozemskega koridorja, njegova obnova pa krepi konkurenčnosti pristanišča na Reki.
Kdo deluje proti interesom Slovenije
Da v Sloveniji delujejo tako imenovani petokolonaši, ki za plačilo delujejo proti interesom Slovenije, je v intervjuju za Mladino povedal direktor Sove Rajko Kozmelj: "Skrbi me, da pri aferi Arbitraža nekateri subjekti v Sloveniji po naročilu in zelo verjetno za plačilo iz tujine delujejo proti interesom države." Kozmelj je govoril o posameznikih, ki niso politiki, ki delujejo proti interesom Slovenije, tudi v zadevi arbitraže, in da ti niso bili aktivni le pri aferi, ampak tudi v njenem nadaljevanju.
