Za odložilni veto je glasovalo 15 svetnikov, proti 10. Kot glavni razlog so navedli neskladnost postopka priprave in sprejemanja novele s pravili socialnega dialoga. O noveli bo moral zato državni zbor odločati ponovno, za potrditev pa bo potrebnih 46 glasov poslancev.
Državni svetniki so o vetu odločali na predlog interesne skupine delodajalcev. "Delodajalske organizacije so bile med pogajanji v izrazito slabšem položaju," je dejal član te skupine Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog. Izpostavil je tudi pomisleke glede nekaterih zakonskih določb - med drugim pobudnike veta skrbijo rešitve, ki bi lahko bile po njihovem prepričanju v nasprotju z ustavo.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je dejal, da delodajalci ne nasprotujejo priznanju pravic delavcem. "Nasprotujemo načinu, po katerem so bile sprejete," je poudaril in izpostavil sprejemanje novele po hitrem postopku. Opozoril je, da je novela le del novih obremenitev za delodajalce: "Podjetnik se skoraj vsako jutro zbudi v nov davek."
Predstavnik delojemalcev Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je delodajalski strani očital zavračanje ponujenega socialnega dialoga. Izpostavil je dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, ki je po njegovih besedah nujna za učinkovitejše zastopanje zaposlenih pri uveljavljanju njihovih zakonsko določenih pravic.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke, da so pozabili na delodajalsko stran. Kot je dejal, razume pravico do odložilnega veta in pravico vsake interesne skupine, da brani svoje interese. "Ne morem pa mimo dejstva, da je novela že bila sprejeta z absolutno večino in da se približuje skrajni rok za prenos dveh evropskih direktiv," je dodal.
Novela zakona o delovnih razmerjih na podlagi evropskih direktiv delavcem prinaša pravico do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo varnejšo obliko zaposlitve. Med rešitvami sta tudi zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta.
Socialni partnerji so se sicer o noveli zakona, ki velja za malo delavsko ustavo, pogajali več mesecev. Prva različica je šla junija v javno obravnavo neusklajena, tudi to pa je bil razlog, da so delodajalci julija izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Nato so oktobra vse tri strani na maratonskih sestankih poskusile z vnovičnim usklajevanjem, a neuspešno.
Vlada je tako potrdila neusklajen predlog, bližje sindikalni strani, ob tem pa poudarila, da gredo v spremembe zakona v dveh krogih. V prvem krogu gre torej za novelo, ki vključuje določbe dveh evropskih direktiv in nekaj rešitev iz osnutka, ki je bil poleti v javni obravnavi. Z dokončno potrditvijo novele se bo Slovenija izognila tožbi Evropske komisije oziroma kazni v višini 1,5 milijona evrov.
V drugem krogu naj bi socialni partnerji uskladili preostale rešitve, ki so jih tokrat izločili, sindikati in delodajalci pa bodo k pogajanjem vabljeni še z dodatnimi predlogi. Ali se bodo delodajalci udeležili drugega kroga pogajanj o zakonu, še ni jasno.
S 17 glasovi za in pet proti pa je državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o tujcih, ki namesto ravni znanja jezika A1 uvaja t. i. novo preživetveno stopnjo znanja. Svetniki so noveli očitali predvsem strokovno nedefiniranost te nove ravni in nepoštenost do učiteljev, za katere ne predvideva ocenjevalnih okvirov.
Državne svetnike zmotil nivo zahtevane slovenščine za tujce
Prvopodpisani pod predlog za odložilni veto iz skupine predstavnikov lokalnih interesov Andrej Poglajen je uvodoma pojasnil, da morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje. Meni namreč, da je slovenski jezik ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Standard znanja pa je bil na raven A1 znižan že ob aprilskih dopolnitvah zakona o tujcih, je dodal.
Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle je spomnila, da je pogoj znanja jezika za družinske člane tujcev uvedla že prejšnja vlada, in sicer na ravni A2 enotnega evropskega jezikovnega okvira. Ta pogoj je zamaknila za dve leti in v teh dveh letih ni storila ničesar, da bi lahko bil implementiran, je dejala.
Aktualna vlada je zato z aprilsko novelo zakona o tujcih sprva znižala pogoj znanja z A2 na A1, z zadnjo novelo pa uvedla še pogoj t. i. preživetvene ravni, ki je vsebinsko isti kot pogoj A1, a z razširjenim naborom izvajalcev tečajev in izpitov.
Državna svetnica, sicer predstavnica univerz, visokih in višjih šol v DS, Branka Kalenić Ramšak je ocenila, da je t. i. preživetvena raven nepoštena do učiteljev izvajalcev izpitov, saj jim ne podaja ocenjevalnega okvira. "Nanje prenaša odločitev koga bodo na izpitu spustili in koga vrgli," je bila konkretna. Napovedala je podporo odložilnemu vetu, saj da bi moral zakonodajalec uvesti jasno sliko tega izpraševanja.
Kalenić Ramšak je zakonodajalcu predlagala, naj kot elegantnejšo rešitev uvede le obveznost tečaja slovenščine z obvezno prisotnostjo in brez zaključnega izpita.
Heferle je odgovorila, da so o tem na notranjem ministrstvu razmišljali, vendar so presodili, da takšna ureditev omogoča zlorabe, saj bi se lahko nekdo na tečaj le vpisal in nanj ne hodil, izvajalec pa bi mu dal potrdilo o udeležbi. Končni izpit po njeni oceni zagotavlja, da se tujec res zna sporazumevati v osnovni slovenščini.
Državna sekretarka je ponovila, da novela t. i. preživetveno raven znanja jezika uvaja le za družinske člane tujcev in še to le v postopku pridobitve začasnega dovoljenja za prebivanje. Pri pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje pa še vedno velja pogoj znanja slovenščine na ravni A2.
