Poročilo o izidih referendumov bo DVK predvidoma sprejela na seji 15. decembra. Zakoni o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi, ki so na nedeljskem referendumskem glasovanju dobili večinsko podporo volivcev, bodo tako po pričakovanjih v veljavo stopili še pred koncem letošnjega leta. Če bo po prištetih glasovih po pošti in iz tujine DVK ugotovila, da je večina volivcev glasovala za in da izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi mogel bistveno vplivati na izid referenduma, bo lahko poročilo sprejela brez čakanja na podatke o številu umrlih.
DVK bo poročilo o izidih referendumov sprejela sredi decembra
V naslednjih dneh sicer sledi še štetje glasov in ugotavljanje izidov glasovanja po pošti in iz tujine. Po tem in po preteku roka za pritožbo, bo DVK sredi decembra sprejela poročilo o izidu referendumskega glasovanja, je po današnji seji dejal direktor službe DVK Dušan Vučko. DVK torej ne bo treba čakati 47 dni na podatke o številu tistih volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja in na sprejem poročila o izidu glasovanja. Takšna praksa se je do zdaj sicer uporabljala tudi v primerih, ko je iz rezultatov referendumskega glasovanja izhajalo, da se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, izrekla za in ne proti zakonu oziroma njegovi uveljavitvi.
Argumenti predlagateljev danes sprejetega sklepa sklepa so tako šli predvsem v smeri, da ob jasni in nedvoumni izraženi volji volivcev, v primeru da torej slednji večinsko podprejo uveljavitev zakona, ki je predmet referendumskega odločanja, izračun zavrnitvenega kvoruma ni več relevanten za končni izid referenduma. Ob tem so poudarili tudi, da predlagani sklep ne izničuje obstoječih pravil, ampak bi le določal pogoje, pod katerimi čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi bilo potrebno.
Član DVK Marko Kambič, ki je glasoval proti sprejemu sklepa, je svojo odločitev pojasnil z besedami, da se pravil znotraj igre ne spreminja in da bi morala DVK to storiti pred začetkom volilnih opravil: "Predstavljajte si, da bi na svetovnem nogometnem prvenstvu sodniki skrajšali tekmo, ker bi bilo vsem jasno, da ena ekipa ne bo zmagala." Sklep je označil za nesprejemljiv in za udarec za pravno državo. Namestnik člana DVK Janez Pogorelec je poudaril, da je omenjeni argument sicer upravičen, a po njegovem prepričanju ne bi bilo dobro, če bi prišli v neustavno situacijo.
SDS protestira: DVK je nedopustno posegla v referendumska (o)pravila
Generalni sekretar SDS Borut Dolanc je danes na predsednika Državne volilne komisije (DVK) Petra Goloba naslovil odziv na takrat še predlog sklepa glede skrajšanja roka za ugotavljanje uradnega rezultata zakonodajnih referendumov. Takšen sklep pomeni, da sploh ne bi ugotavljali natančnega, dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov, pravi Dolanc. To pa pomeni izničenje in nezaupanje v izid glasovanja in izraženo voljo na zakonodajnih referendumih. To tudi nedopustno odstopa od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in predstavlja nevaren precedens za vse nadaljnje referendume ter izvotlitev instituta zakonodajnega referenduma, in sicer v povezavi z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, je navedel. Stranka SDS je Dolančev dopis na svoji spletni strani objavila, ko je DVK sklep že sprejela.
Dolanc je še ocenil, da gre za nedopusten poseg v že sprejeta referendumska pravila in v upravičena pričakovanja glede postopkov ugotavljanja izida glasovanja na zakonodajnih referendumih, kar predstavlja nedopusten poseg v načelo zakonitosti v konkretnem primeru in tudi za naprej, je dodal. Celoten postopek ugotavljanja izida glasovanja na zakonodajnih referendumih je bil izveden o zakonu o 2TDK in o vodah, je še spomnil Dolenc. DVK je zato predlagal, da ne sprejme predloga za skrajšanje rokov, saj to predstavlja nedopusten poseg v že sprejeta pravila. Motiv predlagateljev sklepa v SDS razumejo kot političen. Gre namreč za predlog članov in namestnikov članov DVK iz vrst političnih strank koalicije, Mojce Dolenc, Mira Pretnarja, Ivane Grgić in Iztoka Majheniča, je naštel Dolanc.
Volilna komisija, ki v okviru svojih nalog skrbi za zakonitost volitev oziroma referendumov in enotno uporabo določb zakonodaje, ki se nanašajo na volilne in referendumske postopke, bi se morala zavedati in vzdržati ravnanj, ki bi bila temu nasprotna, ter predlog kot nedopusten in neutemeljen zavrniti, opozarjajo v SDS.
Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi namreč v veljavo stopile s prvim januarjem 2023. Če DVK pred novim letom ne bi sprejela poročila o izidu referendumskega glasovanja, po Pogorelčevem mnenju ne bi izpolnjevali volje ljudstva, izražene na referendumu. Član DVK Mitja Šuligoj pa je izpostavil, da ob uveljaviti zavrnitvenega kvoruma očitno ni bilo predvidenih vseh mogočih situacij. Danes sprejet sklep tako po njegovih besedah sledi "namenu ustavodajalca, sledi ustavi in jasno omogoča izvrševanje volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu".
Trije novi ministri, a na zaslišanja jih bo moralo najmanj devet
Današnja odločitev DVK pomeni, da bi zakoni o vladi, RTVS in dolgotrajni oskrbi v veljavo lahko stopili še letos. Ko bo v veljavo stopila novela zakona o vladi, bo sledila reorganizacija vlade. Namesto 17 jih bo v vladi po novem sedelo 20 ministrov. S funkcij bodo morali odstopiti ministri, ki se bodo po novem zakonu preselili na čelo drugega ministrstva, nekaterim drugim ministrom pa bo zaradi bistvenih sprememb delovnih področij resorjev njihova funkcija prenehala. Po napovedih bo premier Robert Golob v državni zbor poslal predlog za imenovanje najmanj devetih ministrov.
Namesto dosedanjega infrastrukturnega ministra Bojana Kumra, ki se bo preselil na novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bo infrastrukturo prevzela Alenka Bratušek, ki je bila na omenjenem ministrstvu doslej državna sekretarka. Šolski minister Igor Papič bo prevzel vodenje novega ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, šolski resor, ki se bo po novem imenoval ministrstvo za vzgojo in šolstvo, pa bo najverjetneje prevzel Papičev sedanji državni sekretar Darjo Felda.
Za vodenje novega ministrstva za solidarno prihodnost je bil sprva predviden Luka Mesec, a bo ta ostal minister za delo. Na vrh novega ministrstva naj bi se zavihtel Meščev državni sekretar Simon Maljevac, ki je bil najprej predviden za vodenje ministrstva za delo. Golob je pred dnevi dejal, da bodo koalicijski partnerji do petka oblikovali predloge imen kandidatov za nove ministrske položaje in da ministrstvo za solidarno prihodnost ostaja v domeni Levice. Iz najmanjše koalicijske stranke so danes sporočili, da bodo ime svojega ministrskega kandidata javili pravočasno in v skladu z dogovorom v koaliciji. Ali se bo premier morebiti odločil, da se bo kateri od že obstoječih ministrov moral posloviti s položaja, zaenkrat še ni znano.
