Volivci bi na referendumu morali odločati 24. novembra, a so predlagatelji na podlagi medijskih objav in očitkov umaknili podporo referendumskemu glasovanju.
Poslanske skupine so se strinjale, da bi bila izvedba posvetovalnega referenduma v trenutnih okoliščinah neodgovorna, krivdo za preobrat pa koalicija in opozicija pripisujeta ena drugi.
Odločitev o energetski prihodnosti Slovenije mora temeljiti na podlagi vključujočega in transparentnega procesa oblikovanja zakonodaje in energetskih politik ter mora upoštevati voljo ljudstva, ki se manifestira prek mehanizma neposrednega odločanja, torej referenduma, je dejal Miha Lamut (Svoboda).
A kot je poudaril, so po sprejeti odločitvi prvotnega predlagatelja v Svobodi opravili razmislek o smiselnosti nadaljevanja postopkov ter sprejeli odločitev, da bi nadaljevanje postopkov v trenutnih razmerah izničilo vse do sedaj izvedene aktivnosti in prizadevanja te vlade. "Ostal bi utemeljen dvom o legitimnosti izvedenega posvetovalnega referenduma, ki tudi med političnimi strankami ne bi užival podpore," je dejal.
Zvonko Černač (SDS) je prst med drugim uperil v ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki da "ima že vsaj dva meseca v predalu analizo o alternativnih scenarijih glede oskrbe z električno energijo Slovenije v prihodnosti, a mu očitno ne gre na roko oziroma tistim, ki stojijo v ozadju".
NSi "igrala z odprtimi kartami"
Kumru je poslanec največje opozicijske stranke še očital, da javnost razburja s špekulativnimi in manipulativnimi navedbami, z retoriko "OVE aktivistov", po drugi strani pa skriva podatke in kot odgovoren za področje energetike ne da na mizo vseh relevantnih informacij.
Edina, ki je od samega začetka "igrala z odprtimi kartami", je bila po besedah Janeza Žaklja NSi. "Brez fige v žepu smo na podlagi mnenj energetskih strokovnjakov in našega gospodarstva vseskozi zagovarjali stališče, podprto z izračuni, da je najboljša opcija glede energetske neodvisnosti naše države in doseganje podnebne nevtralnosti varianta z OVE in jedrsko energijo," je dejal.
NSi podpira projekt Jek 2, mora pa ta biti izveden pregledno, na strokovnih osnovah, vanj pa morajo biti vključeni tudi zasebni partnerji, je dejal Žakelj.
"V Levici pozdravljamo pristanek na umik referenduma, ki smo mu v takšni obliki ves čas nasprotovali," je spomnila poslanka Nataša Sukič. Kot je dodala, mora biti odločitev za drugi blok v Krškem predmet referendumske odločitve, ampak takšne, kjer vprašanje ne bo zavajajoče in kjer bo jasno, kako močno elektrarno naj bi gradili, koliko naj bi ta stala, kdo bo to financiral in kakšna bo cena elektrike iz tega objekta.
Proti preklicu referenduma je glasoval Miha Kordiš (Levica). "Gospodje, zdaj se poskušate skriti pred posledicami svojih lastnih dejanj z minimumom ali nič politične odgovornosti. Ne pristanem na to. Zamučkali ste, zdaj pa stopite pred ljudi, vprašajte jih, kaj si dejansko mislijo o drugem bloku, vprašajte jih, kaj si dejansko mislijo o vašem političnem ravnanju, in jim položite račune," je dejal.
Zraslo je veliko nezaupanje
"Nerodno mi je, ker se nismo znali poslušati, nerodno mi je, ker smo hiteli in ker si skupaj nismo vzeli dovolj časa. Zraslo je veliko nezaupanje tako znotraj državnega zbora, med politiki in med posameznimi političnimi strankami kot tudi med ljudmi in javnostjo. Za povrh vsega pa tukaj s prstom kažemo drug na drugega, kdo je bolj in kdo manj kriv," je dejal Predrag Baković (SD).
Zmagovalca po njegovih besedah ni. "Edino, kar je dobro, je to, da smo zadnji trenutek zmogli toliko, da smo dali nogo s plina, zadevo ustavili in lahko stopimo korak nazaj ter še enkrat pogledamo, kako na najboljši način zagotoviti ustrezno učinkovito samooskrbo z električno energijo, potem pa v tej smeri nadaljujemo," je dejal.
Tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek je opozorila, da nihče v dvorani ne more in ne sme govoriti o zmagovalcih glede na polom okoli posvetovalnega referenduma. "Vsa zgodba s tem referendumom namreč meče velik črn madež na državni zbor, predvsem pa na obe največji stranki, ki sta to igro igrali," je dejala.
DZ je odlok o referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bi ga izvedli 24. novembra, s skoraj dvotretjinsko večino sprejel 10. oktobra. Opravila za njegovo izvedbo so že stekla, nekaj stroškov je nastalo, v petek bi se morala začeti tudi referendumska kampanja. Vendar pa so mediji v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z Jekom 2 in referendumom o njem, zato so v ponedeljek poslanske skupine, ki so se pod predlog za razpis referenduma podpisale, podporo izvedbi referenduma v tem trenutku umaknile.
Ne bo pa z dnevnega reda umaknjen projekt Jek 2. V koaliciji še za to jesen napovedujejo pripravo predloga posebnega zakona za bolj učinkovito izvedbo načrtovane največje investicije v zgodovini samostojne države.
Preklic referenduma je pozdravila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. "Osebno sem zadovoljna, da referenduma ne bo. Vedno bom poudarjala, da je za takšen referendum potrebno bistveno več informacij," je dejala ob delovnem obisku v Beli krajini. Kot je dodala, se podcenjevanje javnosti na referendumih nikoli ne izkaže za dobro.
