Erbežnik: "Žal v Sloveniji noben postopek izvolitve v strokovne funkcije ne more več potekati normalno"

Žana Vertačnik Žana Vertačnik
22.10.2020 06:59

Na tajnem glasovanju o kandidatih za ustavnega sodnika in viceguvernerko Anže Erbežnik in Arjana Brezigar Masten nepričakovano ostala brez zadostne podpore, čeprav so jo v SDS, SMC, NSi in Desusu napovedali

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Očitke na njegov račun so javno izrekali tisti, ki jih njegove reference niso zanimale, meni Anže Erbežnik, ki se je že večkrat potegoval za funkcijo ustavnega sodnika; zdaj se vrača v tujino. 
Robert Balen

Za imenovanje na mesto ustavnega sodnika in na mesto viceguvernerke Banke Slovenije bi Anže Erbežnik in Arjana Brezigar Masten potrebovala vsak 46 glasov, natanko toliko, kot jih šteje koalicija, pa jima to ni uspelo. Oba kandidata sta na včerajšnjem tajnem glasovanju v državnem zboru prejela 44 glasov, 35 jih je bilo proti, pri obeh so bile tri glasovnice neveljavne. "Žal v Sloveniji noben postopek izvolitve v strokovne funkcije ne more več potekati normalno," se je odzval Erbežnik, ki mu je spodletelo kot pred njim že ustavnemu pravniku Andražu Teršku. Naj poslanci in poslanke odprejo pot na ustavno sodišče 44-letnemu Mariborčanu, jih je pozival Teršek. Po včerajšnjem glasovanju pa nam je sporočil: "Ne razumem. Pričakoval sem zanesljivo izvolitev."

​Kje se je zataknilo? Koalicija ne ve

Erbežnik izid glasovanja pripisuje polarizaciji političnega prostora, kjer reference niso pomembne. "Je pa tudi posledica zakostenelih struktur v pravosodju, gospodarstvu in drugje, ki sprememb ne želijo. V Sloveniji ni prostora za nikogar, ki je relativno neobremenjen in pride od zunaj," je še kritičen Erbežnik, 17 let uslužbenec Evropskega parlamenta. Med drugim ga je po njegovih navedbah presenetila raven nekorektne diskreditacije, ki da jo je doživel v nekaterih medijih. "Žalostno je, da če se boriš za človekove pravice, si na koncu naplahtan," je presodil in med drugim izpostavil širjenje lažnih informacij o tem, da ima sodne spore, da bo sodil o lastnih zadevah in da je konfliktna oseba. "Žal ugotavljam, da vsak, ki misli v Sloveniji karkoli spremeniti na bolje, buta z glavo v zid in v tej družbi ne dostojnost, ne omika in ne argumenti ne veljajo. Sam se vračam v tujino v skladu s pregovorom 'kjer je kruh, je dobro' (ubi panis ibi patria)," je dodal.

Kje so manjkajoči glasovi? "V NSi nimamo odgovora na to in ga najbrž ne bomo imeli, volitve so bile tajne," nam je odvrnil vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Zaradi bolezni so najavili odsotnost poslanca Mihaela Prevca, so pa po besedah vodje poslancev zagotovo dali glasove preostalih šestih. Da so podprli oba kandidata, so nam sporočili iz SMC. Tudi v Desusu vodja poslancev Franc Jurša ocenjuje, da so kandidatoma namenili vseh pet poslanskih glasov: "Če Desus glasov ne bi dal, to pomeni, da ne bi glasovali za tiste, ki smo jih med drugim tudi mi predlagali." V SDS obžalujejo izid, so nam pa povedali, da je glasovanje tajno in vsak izmed 90 poslancev zase ve, kako je glasoval.

​Težje bo dobiti kredibilne kandidate

Na potezi je zdaj predsednik države Borut Pahor, ki je že sporočil, da bo v osmih dneh objavil nov javni poziv za zbiranje kandidatur za ustavnega sodnika, v 14 dneh pa obvestil državni zbor o novem javnem pozivu za zbiranje kandidatur za viceguvernerja Banke Slovenije. "Predsednik republike Borut Pahor je v skoraj osmih letih državnemu zboru predlagal v izvolitev 53 kandidatk in kandidatov za različne javne položaje. Državni zbor je 44 kandidatk in kandidatov izvolil, devet pa jih je zavrnil," so sporočili iz Pahorjevega urada. Pojasnili so, da je ocenjevanje dejanske podpore poslank in poslancev po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin le približno. Bo pa kljub temu Pahor posvetovanja opravljal tudi v bodoče, saj ocenjuje, da so koristna.

V levosredinskih strankah opozicije so že vnaprej odrekli podporo kandidatoma, zdaj se sprašujejo o posledicah spodrsljajev. "V SD smo povedali, da nobeden od predlaganih kandidatov ni bil naša izbira. Bi pa bilo pričakovati večjo iskrenost pri posvetu poslanskih skupin pri pogovorih s predsednikom države glede kandidatov, kajti po sedaj videni praksi se lahko zgodi, da kandidatov za zelo pomembne funkcije več ne bo," so zapisali v SD. V SAB so izid označili kot velik koalicijski fiasko: "Bo pa ob takšnem odnosu vedno težje dobiti kredibilne in strokovne kandidate, ki bi se javno izpostavili, kar je za obe instituciji zelo slabo."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta