Sodišče je razsodilo, da mora Slovenija plačati Mraku 3200 evrov in vsaki od Toplakovih hčera po 1600 evrov odškodnine ter vsakemu od njih povrniti po 1500 evrov odvetniških stroškov. Franc Toplak je namreč leta 2019 umrl, a je družina postopek nadaljevala.
Toplak in Mrak sta pred referendumom o družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditev volišč. Vrhovno sodišče je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah, ustavno sodišče pa je njuni ustavni pritožbi zavrglo brez obrazložitve.
Sodišče v Strasbourgu je odločilo, da ju je Slovenija diskriminirala in kršila njuno pravico do pravnega sredstva. Vsakdo ima pravico do pravnega sredstva s preventivnim učinkom, kar pomeni, da mora volivec imeti možnost vnaprej zahtevati dostopno volišče, je v razsodbi zapisalo sodišče.
Evropsko sodišče ni ugotovilo diskriminacije pri prilagoditvi stavb in volišč. Sodišče je upoštevalo, da je volilna komisija na Toplakove prošnje izboljšala dostopnost, v neprilagoditvi notranjosti volišč in v tem, da je uporabnik invalidskega vozička moral zunaj čakati in vstopiti skozi zadnji vhod, pa ni ugotovilo kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah.
"Po petnajstih letih zaprtih vrat slovenskih sodišč je sodišče v Strasbourgu potrdilo, da morajo biti invalidu vrata sodišča odprta že pred glasovanjem. To je evropska zaušnica vrhovnemu in ustavnemu sodišču, ne volilni komisiji," je razsodbo komentiral profesor prava na Alma Mater Europaea in gostujoči profesor na univerzi Fordham v New York Jurij Toplak. Dodal je, da ima sodba evropske razsežnosti, saj v polovici evropskih držav volišča za invalide niso dostopna.
"Po eni strani je sodišče omogočilo invalidom, da bodo lahko vnaprej zahtevali dostopnost volišč, po drugi strani pa ni postavilo visokih standardov, ki bi zagotovili enako obravnavo volivcev invalidov," je še dejal Toplak, ki je skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom pripravil pritožbo evropskemu sodišču.
Odvetnik Vesenjak, ki je zastopal oba pritožnika, je ocenil, da je sodba pomembna tudi, ker je ESČP prvič razširilo svojo pristojnost na referendume. "Doslej se z referendumskimi spori ni ukvarjalo in je vsakič pojasnilo, da se omejuje na parlamentarne volitve," je pojasnil.
Evropsko sodišče za človekove pravice je tožbo dveh slovenskih volivcev invalidov zoper državo zaradi nedostopnosti volišč in glasovanja v obravnavo sprejelo v začetku lanskega leta.
